Izjava Pirc Musarjeve razkrila, kako je Slovenija zapravila zgodovinsko priložnosti zaščititi mejo in manjšino

Intervju Nataše Pirc Musar za avstrijsko radiotelevizijo ORF, v katerem je novoizvoljena predsednica Republike izrazila prepričanje, da so pravice slovenske manjšine v Avstriji »zgledno urejene«, je naletel na neodobravanje Narodnega sveta koroških Slovencev, ki je spomnil na neizpolnjene obljube na tem področju in predlagal srečanje z novo predsednico, ki je sicer doktorirala na Dunaju.

Ob tem pa je ta nastop razkril še tri težave slovenske diplomacije.

Prvič, da je bila slovenska javnost zaradi stalnih izjav odločevalcev o odličnih odnosih Avstrije in Slovenije do te mere uspavana, da je tej pravljici verjela celo novoizvoljena predsednica, ki je z izjavo povzročila ogorčenje med koroškimi Slovenci.

Drugič, razkrilo se je dejstvo, da ima Slovenja eno od ključnih vprašanj z Avstrijo še vedno nerešeno, saj so pravice slovenske manjšine odvisne le od dobre volje Dunaja.

In tretjič, da ima Slovenija neurejena mejna vprašanja ne samo na jugu (zaradi zavračanja arbitražne sodbe s strani Hrvaške), ampak tudi na severu (ker Avstrija Sloveniji ne priznava nasledstvo Jugoslavije glede Avstrijske državne pogodbe).

Pri tem je najbolj očitno predvsem dejstvo, da Avstrija koroškim Slovencem sploh ne priznava pravice, da Slovenija nastopa kot naslednica SFRJ ob vprašanjih uresničevanja položaja manjšine.

Nataša Pirc Musar z izjavo o "zgledno urejenih" manjšinskih pravicah razburila koroške Slovence https://t.co/5hYrMPo3DE

— MMC RTV Slovenija (@rtvslo) November 16, 2022

Še več, Slovenija je medtem za razliko od nevtralne Avstrije vstopila v NATO in ima zaradi sovražnega nastopa vseh članic Severnoatlantskega pakta do Rusije tudi iz zornega kota Moskve veliko slabši položaj kot še pred desetletji.

Zato je možnost, da Slovenija v Rusiji notificira Avstrijsko državno pogodbo (ADP) in se tako uveljavi kot naslednica SFRJ – uradna Ljubljana verjetno že dokončno zapravila.

Kot odprto vprašanje v dvostranskih odnosih je novoizvoljena predsednica sicer izpostavila pravice slovenske manjšine v Avstriji, pri čemer pa je izrazila prepričanje, da so te »zgledno urejene« in da »praktično ni nobenih težav.« Na te (sporne) navedbe se je s pisno izjavo ostro odzval Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), ki je ena od krovnih organizacij slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem.

Kot poudarja NSKS, bi Pirc Musarjeva kot odvetnica in novoizvoljena predsednica države sicer »morala vedeti, da se niti državna pogodba iz leta 1919 niti državna pogodba iz leta 1955 nista zgledno izvajali. Niti daljnosežne obljube koroškega parlamenta pred referendumom 1920 niso bile izpolnjene niti memorandum iz leta 2011 ni bil zgledno uresničen (...) Od avstrijske državne pogodbe je minilo 77 let, od memoranduma 11 let, na nov zakon o narodnih skupnostih pa še vedno čakamo.«

NSKS pri tem omenja predsednika Republike Avstrije Alexandra Van der Bellna, ki ga je novoizvoljena slovenska predsednica navedla kot zgled.

Kot poudarjajo v krovni organizaciji manjšine, se je namreč ravno avstrijski predsednik pred dvema letoma slovenski manjšini opravičil »zaradi krivic, ki so bile storjene, in zaradi zamujanja pri uresničevanju ustavno zagotovljenih pravic.«

"Pirc Musar bi kot odvetnica in predsednica države "morala vedeti, da se niti državna pogodba iz leta 1919 niti državna pogodba iz leta 1955 nista zgledno izvajali. Niti obljube koroškega parlamenta pred referendumom 1920 niso bile izpolnjene niti memorandum iz leta 2011"
MMC https://t.co/bj0mMNPzuw

— Jolanda Regouc (@JRegouc) November 16, 2022

Ena od poti za bolj urejen status manjšine bi lahko bila tudi notifikacija Avstrijske državne pogodbe.

O tem so se sicer v preteklosti slovenski pravniki in politiki na veliko prepirali, na koncu pa – niso storili ničesar.

In danes je jasno, da so s tem zgodovinsko priložnost, ki bi Sloveniji dala pomembnejšo vlogo pri obrambi pravic slovenske manjšine – dokončno zapravili.

Kot je sicer že leta 2017 zapisal dr. Ivan Kristan, ustavni pravnik in član Sveta ZZB za vrednote NOB Slovenije bi morala biti notifikacija Avstrijske državne pogodbe (ADP) »opravljena že pred petindvajsetimi leti, ko je razpadla SFRJ in se je Slovenija osamosvojila.«

Če bi Musar v tujini narobe razumeli, bi se opravičili oni.

Ona se opravičuje zato, ker so jo razumeli pravilno. https://t.co/oxPjgTgS5F

— Andrej (@ipsissimusx) November 19, 2022

»Z notifikacijo ADP bo Slovenija v odnosu do Avstrije prevzela položaj, ki ga je imela Jugoslavija, ta je ADP ratificirala leta 1956. Notifikacija nasledstva ADP je potrebna z državnopravnega vidika, ker bo šele s tem aktom uresničena Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. V Ustavnem zakonu za izvedbo Temeljne ustavne listine je namreč določeno, da veljajo na ozemlju Republike Slovenije mednarodne pogodbe, ki jih je sklenila Jugoslavija in se nanašajo na Slovenijo. Da bi te pogodbe veljale, je treba notificirati nasledstvo ADP.

S to pogodbo (člen 5) so obnovljene meje Avstrije iz leta 1938, torej je z njo določena tudi meja z Jugoslavijo. Določitev meja z mednarodno pogodbo je primarnega pomena za vsako državo, torej tudi za Slovenijo kot naslednico Jugoslavije.

Slovenija je kot naslednica Jugoslavije upravičena, da uveljavlja svoj interes za uresničevanje vseh določb ADP. Poleg 5. člena so zanjo pomembne še druge določbe, med njimi 7. člen, v katerem so določene pravice slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji; 19. člen, ki se nanaša na ureditev vojnih grobov in spomenikov; in drugi odstavek 27. člena, v katerem so določene pravice Jugoslavije v zvezi z avstrijsko lastnino na ozemlju Jugoslavije.

Kot izgovor, da Slovenija do zdaj ni notificirala nasledstva ADP, so navajali nasprotovanje Avstrije, in sicer stališče, da Slovenija ni pravna naslednica Jugoslavije. Zoper to stališče se nista odzvala niti slovenska vlada niti Državni zbor.

Akt o notifikaciji nasledstva ADP bi morali sprejeti najpozneje takrat, ko je predsednik avstrijskega parlamenta dr. Kohl (februarja 2005) z argumentom, da Slovenija ni pravna naslednica Jugoslavije, zavrnil možnost, da bi se delegacija Državnega zbora RS na Dunaju pogovarjala o položaju slovenske manjšine v Avstriji na podlagi 7. člena ADP. Žal slovenska vlada takrat ni pripravila akta o notifikaciji nasledstva ADP.

V petindvajsetih letih po osamosvojitvi nobena vlada ni pojasnila javnosti, zakaj Državnemu zboru ni predložila ADP v notifikacijo,« je opozoril dr. Ivan Kristan.

Je pa pri tem potrebno paziti na še eno pomembno dejstvo: depozitar Avstrijske državne pogodbe je namreč Rusija.

To je priznala tudi Tanja Fajon ob zadnjem  obisku avstrijskega kolega Alexandra Schallenberga junija letos, ko je dejala, da bi si »notifikacijo želeli čim prej«, a je menila, da »razmere v svetu tega ta hip ne omogočajo.«

Kot naslednica Sovjetske zveze je depozitarka ADP Rusija, »s katero pa so odnosi od začetka vojne v Ukrajini 24. februarja zelo poslabšani.«

Ga. Fajon. Preberite si današnji časopis Kleine Zeitung! Mene je sram!

— Tomislav Knez (@TomislavKnez5) June 7, 2022

Notifikacijo ADP bi morala sprejeti Rusija in ga nato razposlati ostalim podpisnicam. Tako kot je to storila v primeru češke notifikacije leta 2004.

Med Slovenijo in Avstrijo zato že od leta 2005 velja nekakšen »džentlmenski dogovor«, po katerem Dunaj Ljubljani priznava pravico do zastopanja interesov slovenske manjšine v Avstriji, hkrati pa od Slovenije pričakuje, da vprašanja nasledstva ADP ne bo odpirala javno.

Takšni džentlmenski dogovori pa seveda ne zavezujejo medijev, zato so občasni javni spori, predvsem o nasledstvu ADP, tako rekoč vzidani v temelje medsebojnih odnosov.

Obletnica ADP: Kdor je bil rojen pred 65 leti, ko je bila podpisana Avstrijska državna pogodba, ki je severni sosedi po drugi svetovni vojni vrnila suverenost, je učakal upokojitev, ne pa uresničitve njenega sedmega členahttps://t.co/8RRo11qY4A

— Uroš Esih (@UrosEsih) May 15, 2020

Vendar spor, ki ni tako nedolžen, saj ADP določa tudi mejo med državama – ostaja nerazrešen.

Slovenska diplomacija meni, da je Slovenija naslednica ADP, da pogodba vsebuje tudi določila o meji in da ima Slovenija kot naslednica SFRJ ter kot edina država naslednica SFRJ, ki meji na Avstrijo, pravico do avtomatičnega nasledstva ADP.

Avstrija ni navdušena nad tem, da bi k pogodbi, ki ni le temelj njene državnosti, temveč tudi bistveno omejuje njeno zunanjepolitično usmeritev, pristopale države, nastale na območju SFRJ, zato meni, da je »ta pogodba preživela.«

Dunaj ocenjuje, da gre zgolj za večstransko pogodbo, ki so jo podpisale štiri velesile in pridružene sile, zmagovalke druge svetovne vojne, med njimi tudi nekdanja SFRJ.

Po mnenju avstrijske strani državam v tej pogodbi ni mogoče pripisati statusa avtomatičnih naslednic, ker se z razpadom držav vzpostavlja stanje, ki ga avstrijski pravniki opisujejo kot tabula rasa.

Toda po drugi strani je Avstrijska državna pogodba prav tista, ki je za Slovenijo ključnega pomena v sedmem členu, v katerem so definirane pravice slovenske manjšine na Koroškem, prepoved nacistične in nacionalistične propagande, skrb za grobove vojakov zavezniških in pridruženih sil ter odškodninska razmerja.

To daje Sloveniji kot edini državi z območja nekdanje SFRJ, ki meji na Republiko Avstrijo, poseben položaj.

Zakaj torej Slovenija, če njeni predstavniki resno mislijo s tistim, kar so junija letos zagotavljali na seji parlamentarnega odbora za zunanjo politiko, še zmeraj ni notificirala svojega pravnega nasledstva pri Ruski federaciji, depozitarju, »ključarju« Avstrijske državne pogodbe?

Najpreprostejši odgovor se skriva v dejstvu, da je Slovenija od svoje osamosvojitve Avstrijo potrebovala precej bolj kot Avstrija Slovenijo.

Toda po drugi strani notifikacija že pred desetletjem in pol ni bila več tvegana poteza.

Se sekiraš?

— Anton Žmavc (@ZmavcAnton) November 18, 2022

Slovenija s tem dejanjem niti ne bi zahtevala »pristopa« k pogodbi, ampak bi pri depozitarju zgolj »notificirala nasledstvo«, kot je to že storila Republika Češka.

Ruska federacija bi v tem primeru o slovenski notifikaciji le obvestila druge članice pogodbe. Avstrijski ugovori bi bili brezpredmetni, če bi druge države slovensko notifikacijo sprejele.

Kakšnega neposrednega učinka tudi v tem primeru ni mogoče pričakovati.

Hvala predsednik @vladaRS dr. Robert Golob za prisrčen sprejem in prečudovit šopek. Se veselim sodelovanja z vami. Za Slovenijo. https://t.co/HHLpx2pG0U pic.twitter.com/hq7nKGc1e4

— Nataša Pirc Musar (@nmusar) November 21, 2022

Po drugi strani bi Slovenija tudi na tak način dobila možnost, da po diplomatski poti obvešča druge države o kršitvah in neizpolnjevanju avstrijskih pogodbenih obveznosti, zahteve Slovenije po izpolnjevanju manjšinskih pravic pa bi v razmerju do avstrijske države postale precej bolj verodostojne, kot so danes.

Toda kaj, če bi Moskva slovensko notifikacijo zavrnila, ali pa bi jo zavrnile druge podpisnice? Kaj, če bi se Rusija postavila na stališče, podobno avstrijskemu?

To danes ni tako neverjetno, kot bi to bilo do januarja leta 2022.

N. Pirc Musar: "Pravice slovenske manjšine v Avstriji so zgledno urejene." A se lahko delam, da v nedeljo nisem šel na volitve?????

— Ivan Ivanovič Marijin (@IMarijin) November 16, 2022

In tako vse kaže, da je Slovenija zaradi predolgega cincanja vodilnih slovenskih politikov že zapravila priložnost, da se v časih, ko je imela boljše odnose z Rusijo bolje postavi za svojo manjšino in hkrati trdneje zavaruje svoje severne meje.

Avstrija je danes tudi veliko bolj kritična do sankcij Evropske unije zoper Rusijo.

Slovenija je ob tem prekinila vse kulturne in znanstvene sporazume z Rusijo, onemogočila delovanje Ruskega doma in izgnala ruske diplomate.

Rusofobna politika slovenskih vladnikov ima zato slabe posledice tudi za Slovenijo.

Vse to potrjuje, da je Slovenija zaradi predolgega cincanja vodilnih slovenskih politikov in skrajno sovražne, predvsem pa netočne in neumne retorike do Rusije že zapravila priložnost, da se bolje postavi za svojo manjšino in hkrati trdneje zavaruje svoje severne meje.

Tako pa ima 31 let po »osamosvojitvi« Slovenija še vedno pravno neurejeno severno ter južno mejo in pravno nedoločen status pri zagovarjanju pravic slovenske manjšine v Avstriji.

Res, bravo, osamovojitelji!

Še pomnite osramotitelji... https://t.co/93sBUrouC1

— RK (@_wupe) November 6, 2022

In ob tem ima še decembra prihajajočo predsednico, ki za osrednji avstrijski medij pogumno izjavi, da so odnosi med državama in status slovenske manjšine v Avstriji »zgledni«...

Pahorjeva naslednica v predsedniški palači, ki je celo doktorirala na Dunaju, te »neurejene malenkosti« glede avstrijske izključitve Slovenije iz kroga podpisnic Avstrijske državne pogodbe - očitno sploh ni opazila.

Sklep je zato trpek: incident zaradi izjave novoizbrane predsednice Slovenije je razkril večje probleme, ki jih ima država.

Od štirih meja s štirimi sosednjimi državami ima Slovenija, zahvaljujoč zanikrnemu delu diplomacije in politikov dve meji še vedno mednarodnopravno neurejeni, istočasno pa je država zapravila še zgodovinsko priložnost, da s pravočasno noto Rusiji okrepi svoj položaj države zaščitnice za slovensko manjšino v Avstriji.