Zunanja ministra Slovenije in Avstrije Tanja Fajon in Alexander Schallenberg sta v sredo skupaj obiskala Črno goro. Srečala sta se tako s predsednikom države Milom Đukanovićem, ki je vlado vodil v letih 1991–2020, kot z začasnim premierjem Dritanom Abazovićem, Albancem iz Ulcinja, ki vodi majhno levoliberalno stranko. V imenu visokega predstavnika EU za zunanjo politiko Josepa Borrella sta Fajonova in Schallenberg prišla posredovat, da se reši huda ustavna kriza.
Opozorila iz ust podpornikov
Vladna večina, v kateri so prosrbske in Abazovićeva stranka, je namreč nedavno z navadnim zakonom zmanjšala ustavna pooblastila predsednika države pri imenovanju mandatarja za sestavo vlade. Na ta način hoče kljub Đukanovićevemu nasprotovanju za premierja postaviti Miodraga Lekića, nekdanjega Miloševićevega diplomata. Še globlji problem pa je, da zaradi razklanosti na prosrbski in suverenistični blok poslanci niso zmožni s potrebno kvalificirano večino izvoliti štirih ustavnih sodnikov. Tako so že od septembra v ustavnem sodišču zasedena le tri od sedmih mest, torej ta najvišja institucija ni sklepčna in ne more sprejemati odločitev, ki so nujne v vsaki demokratični državi.
»Tu sva zato, ker poznava Črno goro in ker želiva evropsko prihodnost Črne gore. Situacija pa je zelo težka. Med pogovorom s predsednikom, premierjem in predsednico skupščine smo se strinjali, da je treba takoj ukrepati,« je odločno nastopila Fajonova. Dala je vedeti, da bi Evropska unija lahko ustavila pristopna pogajanja z vlado, ki bi bila sestavljena na podlagi problematičnega zakona o predsedniku. A je tudi podprla sedanjo Abazovićevo vlado, ki je napisala zakon, in pohvalila Črno goro, ker je od vseh balkanskih držav najbolj napredovala v pristopnih pogajanjih.
»Do konca januarja je treba končati postopek imenovanja štirih ustavnih sodnikov. To je ključno, da bi se Črna gora izvlekla iz te hude krize,« je še dejala. Omenila je, da je Črna gora, ki ima 600.000 prebivalcev, dobila od EU milijardo evrov. »A ne gre samo za denar. Če institucije Črne gore ne bodo delovale, kot je treba, če ne bo konec krize z ustavnim sodiščem, bi Bruselj lahko razmislil tudi o tem, da februarja ustavi proces pristopnih pogajanj.« Zahtevala je dogovor vseh strank.
Tisoči na protivladnih protestih
V torek zvečer je prišlo v Podgorici do še enih množičnih protestov opozicije oziroma suverenističnega tabora. Udeležilo se jih je menda 20.000 ljudi iz vseh delov Črne gore. Zahtevali so razveljavitev »pučističnega« zakona o predsedniku, razpis predčasnih parlamentarnih volitev in izvolitev ustavnih sodnikov, nasprotovali pa so vključitvi Črne gore v povezavo Odprti Balkan, v kateri so Srbija, Severna Makedonija in Albanija.
Člane sedanje vlade so obtožili, da so sluge srbskega predsednika Aleksandra Vučića, da želijo odpraviti samostojnost Črne gore in da onemogočajo njeno pot v EU. Govorniki so tudi poudarjali, da so zahodne države in prav tako tudi posebni ameriški odposlanec za zahodni Balkan Gabriel Escobar zahtevali umik zakona o predsedniku države.