Gozdarstvo

»Zaradi nove gozdne ceste smo gozd rešili pred podlubniki«

Nova 1,6-kilometrska gozdna cesta je za nas najpomembnejša za učinkovito gospodarjenje z gozdom oziroma za transport lesa tudi iz bolj oddaljenih delov gozda, so nam dejali ob obisku gorske kmetije Ložekar nad Logarsko dolino, za katero se razteza več kot sto hektarjev njihovega gozda
Podporniki obveščajo
AGROBIZ
Podporniki obveščajo
Velika noč se bliža, domače dobrote vas čakajo v Mercatorju
Agrobiznis
Podporniki obveščajoPodpornik projekta Velika noč se bliža, domače dobrote vas čakajo v Mercatorju

Velike noči ni brez prazničnih dobrot – pirhov, šunke, hrena in potice

AGROBIZ
Podporniki obveščajo
Podeželje v mestu pred veliko nočjo
Agrobiznis
Podporniki obveščajoPodpornik projekta Podeželje v mestu pred veliko nočjo

V soboto, 23. marca, bo med 8. in 14. uro na Pogačarjevem trgu v Ljubljani dogodek Podeželje v mestu, kjer bodo kmetije ponujale svoje dobrote zs veliko noč.

AGROBIZ
Podporniki obveščajo
10 let uporabe Agrosola pri pridelavi hrena
Agrobiznis
Podporniki obveščajoPodpornik projekta 10 let uporabe Agrosola pri pridelavi hrena

Hren je nepogrešljiv na velikonočni mizi, a pridelava zahteva veliko ročnega dela, z uporabo foliarnega sredstva za krepitev fotosinteze Agrosol pa odpade precej ročnega dela pri pridelavi hrena

AGROBIZ
Podporniki obveščajo
Okvir pomoči: zaupajte nam svojo trajnostno zgodbo in sodelujte na razpisu
Agrobiznis
Podporniki obveščajoPodpornik projekta Okvir pomoči: zaupajte nam svojo trajnostno zgodbo in sodelujte na razpisu

Skupina NLB vabi podjetja, da do 10. marca prijavijo svoje trajnostne rešitve in se potegujejo za finančno podporo in bančne ugodnosti

17.12.2022 10:30
Čas branja: 6 min
»Zaradi nove gozdne ceste smo gozd rešili pred podlubniki«
Aleš Klemenšek (v sredini) se je projekta gradnje gozdne ceste resneje lotil pred desetimi leti. Za začetek je proučil, kako bi cesto najprimerneje umestil glede na vodotoke, potrebe po dostopnosti in naklon terena, da ne bi v naravnem okolju naredil več škode kot koristi. Pri tem se je posvetoval z revirnim gozdarjem Alojzem Lipnikom (levo), nato pa še s Tomažem Gerlom (desno), vodjo oddelka za gozdno tehniko pri Zavodu za gozdove Slovenije v Nazarjah. Foto: Vlado Kadunec

Lastnik gozda Aleš Klemenšek je o gozdni cesti razmišljal vsaj tri desetletja, možnost sofinaciranja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ki se je začelo pred 15 leti, pa mu je pomagalo željo tudi uresničiti. »Transport lesa z gozdarskim tovornjakom na mehkem zemljatem terenu brez ustrezne ceste ne bi bil mogoč, saj bi se pod njegovo težo vdiral. Torej smo potrebovali trdno zgrajeno gozdno cesto, ki bi to omogočala,« pripoveduje Klemenšek. Preden so jo zgradili, sta bila dostop do oddaljenih delov gozda in spravilo lesa iz njega zahtevna in zamudna, zato je les pogosto ostajal na gori. Cesta omogoča tudi boljši pregled na tem, kaj se dogaja z gozdom, in hitro ukrepanje, ko je treba posekati in spraviti obolela ali s podlubniki napadena drevesa.

»Letos smo tako že zgodaj opazili napad podlubnikov. Če po novi gozdni cesti ne bi imeli lahkega dostopa tudi v oddaljeni del gozda, jih verjetno ne bi opazili dovolj zgodaj in bi nam uničili veliko lesa,« razlaga sogovornik. Njegov revirni gozdar Alojz Lipnik ob tem dodaja, da se zdaj lahko tudi višje ležeči in bolj oddaljen del gozda pogosteje neguje v različnih fazah razvoja, od mladja do debeljaka. »Tu je območje Nature 2000, za katero velja poseben varstveni režim, ki v določenem delu leta ne dovoljuje del v gozdu. Potrebna gojitvena dela je tako treba opraviti v preostalih mesecih oziroma v krajšem času. Gozdna cesta z lažjim in hitrim dostopom to tudi omogoča.«

Umetnost neškodljive umestitve gozdne ceste v naravo

Pred desetimi leti se je Aleš Klemenšek resneje lotil projekta. Za začetek je proučil, kako bi cesto najprimerneje umestil glede na vodotoke, potrebe po dostopnosti in naklon terena, da ne bi v naravnem okolju naredil več škode kot koristi. Pri tem se je posvetoval z revirnim gozdarjem Lipnikom, nato pa še s Tomažem Gerlom, vodjo oddelka za gozdno tehniko pri Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) v Nazarjah.

»Klemenškov gozd je bil sicer že prej razmeroma dobro odprt z vlakami. Ker pa te ne prenesejo večjih obremenitev, je bilo hlodovino zgolj s pomočjo traktorja možno spravljati le iz nižjih predelov, delovni učinki so bili manjši. Ko sta lastnik gozda in revirni gozdar začrtala in označila prihodnjo cesto, sem možnost gradnje preveril še z vidika posega v naravo,« je povedal Tomaž Gerl, ki je znanje o trasiranju gozdnih cest in vlak pridobil pri predmetu gozdne prometnice med študijem gozdarstva na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. »Imam pa tudi že dolgoletne izkušnje s terena,« poudarja sogovornik.

Nato so stekli postopki izdelave elaborata, projektiranja, pridobivanja dovoljenj in preostale potrebne dokumentacije, kar je naloga lastnika. ZGS je nato spet vključen v nadzor gradnje in končni prevzem ter vpis prometnice v evidenco gozdnih cest. »Naše potrdilo o prevzemu ceste je glavni dokument, s katerim lahko investitor uveljavlja sofinanciranje, dodati mora še originalne račune, potrdila o izplačilu in potrdilo nadzornega organa, da je bila gradnja izpeljana kakovostno,« pojasnjuje Gerl.

Digitalizacija poenostavi pridobivanje dovoljenj

»Kmetje ob vsem delu na kmetiji težko najdemo čas za zamudno zbiranje in urejanje potrebne dokumentacije od urada do urada. Je pa danes že marsikaj mogoče urediti prek spleta,« vskoči Klemenšek. Starejši kmetje navadno niso vešči dela z računalnikom in urejanja vse potrebne dokumentacije, zato se marsikdo takega projekta niti ne loti. Večina investitorjev to nalogo raje prepusti projektantu, plačilo katerega v manjšem delu pokrije sofinanciranje. »No, če si le nekoliko računalniško vešč, urejanje dokumentacije izza domače mize ni tako velika težava,« pravi Klemenšek in poudarja, da je pri gradnji njegove ceste vse potekalo brez večjih zapletov.

Od papirja do ceste v štirih letih

Ko so se resno lotili dela, je vse skupaj trajalo približno štiri leta. Po ogledu in prvem zakoličenju trase prihodnje gozdne ceste so projekt dorekli leta 2017, vlogo za sofinanciranje so vložili leta 2019, leta 2020 pa so cesto končali. Prvo leto gradnje so naredili izkop in propuste za vodo. Pri tem so morali narediti le eno prečenje večjega jarka oziroma struge, ki so ga uredili s cevnimi propusti in podporno konstrukcijo, tako da se vodni režim po hribu ni spremenil. Nato so naredili bankine, naslednje leto pa so traso utrdili, navozili gramoz in spet utrdili.

»Če natančno načrtuješ in vsa dela izvedeš kakovostno, dodatnih stroškov ni in se ti uspe držati znotraj standardiziranih stroškovnih okvirov gradnje s sofinanciranjem, ki so priznani do sto evrov na tekoči meter ceste. Stroški gradnje 1,6 kilometra dolge ceste so bili tako 160 tisoč evrov, polovico tega sem dobil iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja,« pravi Klemenšek. Ob tem poudarja, da je za uspešno izvedbo celotnega projekta zelo pomembno, da imaš odlično ekipo, ki ima enake poglede na projekt in deluje povezujoče. »Takšno ekipo s posluhom za moje potrebe in želje, kot sem jo sam imel v Tomažu, Alojzu in vseh preostalih izvajalcih.«

Za sofinanciranje mehanizacije je potreboval nacionalno poklicno kvalifikacijo

Ker je delo z gozdom po izgradnji gozdne ceste postalo bolj intenzivno, je Aleš Klemenšek lani obnovil in nadgradil svojo gozdno mehanizacijo. Tu ni šlo tako tekoče kot pri gradnji ceste. Večkrat je poskušal priti do sofinanciranja, a vedno neuspešno. Ni namreč dosegel zadostnega števila točk, ker kljub dolgoletnim izkušnjam z gozdarskim delom ni imel nacionalne poklicne kvalifikacije. »Pa sem šel v šolo, naredil NPK za sekača in traktorista, se pri tem kljub dolgoletnemu delu v gozdu tudi kaj novega naučil ter tako pridobil dovolj točk, da sem pri naslednji vlogi uspešno dobil 40-odstotno sofinanciranje stroškov nakupa sodobne gozdne mehanizacije, vredne sto tisoč evrov.«

Gozd je za gorsko kmetijo nekakšna banka

»Gorske kmetije brez gozda tu na nadmorski višini 1.100 metrov ne bi bilo. Če znaš z gozdom lepo in pametno delati in če imaš dobrega revirnega gozdarja, lahko pričakuješ tudi ustrezen dohodek. Dober gozd je nekakšna banka za kmetijo,« se na kosilu ob doma narejenih klobasah, zelju in krompirju razgovori Aleš Klemenšek.

»Časi, ko smo na kmetiji in v gozdu vsi vse delali sami, so mimo. Za sečnjo najamem preverjeno ekipo in v dolino letno spravim okoli 400 do 500 kubičnih metrov hlodovine. Iz svojega lesa sem naredil tudi eno večjo in eno manjšo brunarico za namestitev turistov,« pravi podjetni gospodar, ki ob pomoči štirih sinov nadaljuje družinsko tradicijo turistične kmetije. Posestvo Ložekar je namreč razvil v manjšo zasebno butično turistično oazo miru za 20 gostov, ki jo je poimenoval Alpske sanje. Gosti lahko pohajajo po gozdu in okolici – kolesarjenja ali uporabe motornih koles v svojem gozdu ne dovoli –, lovijo ribe, kolesarijo po solčavski panoramski cesti s prelepimi razgledi, ob počitku v brunarici pa se lahko sprostijo v savni ter se okrepčajo z doma pridelano ekološko hrano in izdelki iz mesa lastne reje. Za ljubitelje zimskih radosti pa je na hribu za hišo uredil smučišče z žičnico, teptalnikom in snežnimi topovi. Električne energije mu tu ne bo zmanjkalo, saj ima kmetija tudi dve lastni hidroelektrarni.

Vsebina je izšla kot del oglasne priloge Gozdne prometnice. Naročnik je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Več o temi
Kliknite + poleg oznake in se prijavite na obveščanje. S klikom na ime posamezne oznake preverite seznam člankov.
FINANCE
Nasveti o financiranju razvoja kmetije in refinanciranju posojil

Tudi o tem bomo v petek, 12. aprila, govorili na Svetovalnici za kmete in vas vabimo na ta posvet.

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Z avtomatiziranim kokošnjakom run chicken villa zapuščajo Amazon
Agrobiznis
Agro PodjetnikPetra Šubic Z avtomatiziranim kokošnjakom run chicken villa zapuščajo Amazon

Podjetje Run Tiger je bilo med tistimi, ki so jim hekerji januarja blokirali profil na Amazonu, prodajo so preselili na druge spletne trgovine in lovijo cilj o petkratni rasti prodaje.

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Predstavljamo finaliste izbora Najboljši agropodjetnik 2024
Agrobiznis
Agro PodjetnikPetra Šubic Predstavljamo finaliste izbora Najboljši agropodjetnik 2024

Zmagovalce v štirih kategorijah bomo razglasili 22. marca na 11. Agrobiznis konferenci v Ljubljani. Vabimo vas, da se nam pridružite in med prvimi čestitate nagrajencem.

AGROBIZ
Agro HI-tech
Spoznajte 20 perspektivnih startupov s področja agrobiznisa
Agrobiznis
Agro HI-techPetra Šubic Spoznajte 20 perspektivnih startupov s področja agrobiznisa

Razvijajo nadomestke za živalske antibiotike, tehnologije za učinkovitejšo pridelavo ob manjši porabi semen in gnojil, učinkovito namakanje in še marsikaj

AGROBIZ
Novice
Objavljen je letošnji razpis za mlade kmete
Agrobiznis
NoviceUredništvo Agrobiznisa Objavljen je letošnji razpis za mlade kmete

Vloge mladih kmetov na ta razpis sprejemajo od 25. marca do 7. junija, objavili pa so še tri druge razpise

AGROBIZ
Agro Podjetnik
(video) Spoznajte zmagovalce izbora Najboljši agropodjetnik 2024
Agrobiznis
Agro PodjetnikPetra Šubic (video) Spoznajte zmagovalce izbora Najboljši agropodjetnik 2024

Zmagovalci so linija vložnin Domače dobrote Metka, kmetija Pr' Matevž, butična sirarna Golden Ring in Loška zadruga.

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Tako mlada kmetica uspešno vodi družinsko kmetijo pri Pragerskem
Agrobiznis
Agro PodjetnikPetra Šubic Tako mlada kmetica uspešno vodi družinsko kmetijo pri Pragerskem

Pri 30 letih je Brigita Hergan naredila svoje prvo bučno in sončnično olje, pri 39 letih pa dobila možnost za prevzem družinske kmetije.

AGROBIZ
Novice
Borut Florjančič, Zadružna zveza Slovenije: Čakamo na zeleno luč za medpanožne organizacije
Agrobiznis
INTERVJU
NovicePetra Šubic Borut Florjančič, Zadružna zveza Slovenije: Čakamo na zeleno luč za medpanožne organizacije

Medpanožne organizacije pripravljajo standardne klavzule o porazdelitvi vrednosti v verigi, vključno s tržnimi bonusi in izgubami, in se dogovorijo, kako bo zanihala cena vsem v verigi, ko bi se podražila gnojila in bi rejci imeli višje stroške s prirejo mleka.

AGROBIZ
Novice
Kmetje: V Ljubljani protesti, če do petka vlada ne sprejme naših zahtev
Agrobiznis
PROTEST KMETOV
NoviceJana Petkovšek Štakul Kmetje: V Ljubljani protesti, če do petka vlada ne sprejme naših zahtev 6

Med glavnimi zahtevami je umik obdavčitve plačil za območja z omejenimi oziroma težjimi pogoji za kmetovanje.