Podjetja, ki delujejo v sektorju osnovnih surovin, si lahko v povezavi z okrepljeno fiskalno politiko v ZDA, Evropi in Indiji obetajo rast. Povečanje javnih izdatkov za infrastrukturo v teh globalnih regijah predstavlja priložnosti, saj se bo v prihodnjih letih povečalo povpraševanje po gradbenih materialih, surovinah in drugih povezanih izdelkih.

Ameriški kongres je v proračunu predvidel obsežne naložbe (1,25 bilijona dolarjev) v promet, energijo, vodo in tehnološki sektor v prihodnjih petih do desetih letih. Ti krepki fiskalni izdatki bodo spodbudili potrošnjo za infrastrukturo, kar bo povečalo povpraševanje po gradbenih materialih, jeklu, cementu, asfaltu in drugih surovinah.

Energija in trajnost

V okviru načrta za okrevanje NextGenerationEU je predvidena znatna javna potrošnja (1,8 bilijona evrov) v infrastrukturo, zeleno energijo in trajnostne projekte. Povečanje sredstev za evropski zeleni dogovor bo spodbudilo povpraševanje po materialih, ki so potrebni za gradnjo obnovljivih energetskih virov, energetsko učinkovitih objektov in drugih trajnostnih infrastrukturnih projektov.

Pri tem pa je v teku tudi indijska obsežna državna potrošnja. Indijska vlada je prav tako povečala naložbe v infrastrukturo. Program National Infrastructure Pipeline (NIP) predvideva obsežne projekte v infrastrukturnih sektorjih (1,4 biljona dolarjev) za obdobje od 2020 do 2025, kot so ceste, železnice, energetika in vodni viri.

INFOGRAFIKA: Delo

Ta domala globalna politika fiskalnih izdatkov bo spodbudila povpraševanje po gradbenih materialih, jeklu, cementu, betonu in drugih materialih za infrastrukturne projekte. Posledično bo sektor materialov imel možnost pridobiti nove posle in povečati svojo proizvodnjo ter dobičkonosnost. Podjetja, ki so specializirana za proizvodnjo gradbenih materialov, kovin, kemikalij, papirja in drugih materialov, bodo verjetno imela koristi od povečanega povpraševanja v teh regijah.

Vendar pa je pomembno opozoriti, da so naložbe v sektor materialov odvisne od izvedbe načrtovane fiskalne politike in učinkovitosti projektov infrastrukture. Različni izzivi, kot so birokracija, zamude pri izvedbi projektov in politični dejavniki, lahko vplivajo na stopnjo realizacije načrtovanih naložb.

Razpršitev tveganja z ETF

Na račun potrošnje za infrastrukturo v Evropi, ZDA in Indiji bo lahko pridobivala podjetja, kot so BASF, Cemex, Sigma Lithium, Patriot Battery Metals, Dow, PPG Industries in drugi.

Če pa želijo vlagatelji razpršiti investicijsko tveganje in še vedno ohraniti izpostavljenost pozitivnim učinkom ameriške, evropske ter indijske javne potrošnje, namenjene infrastrukturi, lahko namesto posamičnih delnic kupijo temu namenjen sklad ETF.

To je sklad, ki sledi določenemu indeksu, ta pa lahko vsebuje delnice podjetij, obveznice, surovine (zlato, srebro, nafta), valute ali kateri drug finančni instrument in ga posamezniki z odprtjem trgovalnega računa lahko kupijo pri borznoposredniških hišah. Delničarji nimajo neposrednega lastništva nad sredstvi v skladu. Skladi ETF se od vzajemnih skladov razlikujejo predvsem po tem, da jih zaradi pasivne strategije investiranja bremenijo nižji stroški upravljanja in so tako tudi provizije precej nižje ob nemalokrat višjih donosih. Skladi ETF so ponavadi tudi bolj likvidni od vzajemnih.

Sklad ETF, povezan z materiali (XLB), je potencialno zanimiva možnost za vlagatelje, ki želijo izkoristiti povečano javno potrošnjo za infrastrukturo v Evropi in ZDA. XLB je indeksni sklad, ki sledi delniškemu indeksu, sestavljenemu iz podjetij, ki se ukvarjajo z materiali, kot so kemična industrija, proizvajalci gradbenih materialov, papirna industrija itd. Investiranje v ta sklad bi lahko omogočilo razpršitev naložbenega tveganja in izpostavljenost pozitivnim učinkom naložb v infrastrukturo.