Tudi tovornjak lahko postane avtodom
O priljubljenosti mobilnih oblik počitnikovanj ne pričajo le zasedeni kampi in postajališča za avtodome ter navsezadnje visoke cene počitniških vozil, ki jih je za nameček težko dobiti, temveč cela plejada različnih predelav iz osebnih, kombiniranih, tovornih vozil in celo avtobusov. Tudi podjetniki, ki se s tem ukvarjajo, imajo v tem času polne roke dela.
Kot je povedal Anton Žvan, ki je podjetje za predelave ustanovil že leta 1990, vsako leto iz različnih vozil naredijo od 12 do 15 bivalnih. V preteklih letih je bilo povsem dovolj, če so se stranke oglasile dva ali tri mesece prej, zdaj se je čakalna doba podaljšala na vsaj eno leto. »Priljubljenost karavaninga je naredila svoje,« je dejal sogovornik, »in prav tako dobavitelji opreme iz Nemčije, saj so jo precej podražili.«
V predelavo vzamejo tako rekoč vsako vozilo, saj je prepričan, da je mogoče »narediti vse«, cena pa je odvisna od želja in potreb, v povprečju se giblje med 20.000 in 45.000 evri, kot je ocenil Anton Žvan, ki o sebi pravi, da je pionir tega posla pri nas. Predelave je namreč izvajal, še preden je ustanovil lastno podjetje, pred tem je sedem let delal tudi v Adrii, in sicer v delavnici, kjer so ročno izdelovali prototipe prikolic in avtodomov, s čimer je pridobil veliko izkušenj. Do zdaj je predelal oziroma sodeloval pri predelavi okoli 550 vozil.
Od leta 2018 se s tem ukvarja tudi Tomaž Slapar, lastnik podjetja Adventure Truck. Kot pove že ime, se osredotočajo na predelave tovornjakov oziroma vseh vozil, ki imajo pogon na vsa štiri kolesa, iz njih pa ustvarjajo bivalnike višjega ranga (predelave stanejo tudi od 120.000 do 150.000 evrov), v katerih je mogoče živeti oziroma potovati več mesecev, ne da bi se ukvarjal z vodo, saj imajo vgrajene velike rezervoarje. Ker so to obsežne predelave, izvedejo od dve do tri na leto, šest jih je že v čakalni vrsti, kar pomeni, da so polno zasedeni do sredine leta 2024, je še povedal Slapar.
Vse več postajališč
Kot je za STA povedala Petra Krnc Laznik, koordinatorica Mreže postajališč za avtodome po Sloveniji, se je od leta 2014, ko so se začeli povezovati, interes za raziskovanje Slovenije z avtodomi precej povečal, hkrati pa tudi število urejenih postajališč, na katerih se lahko potniki s takšnim vozilom ustavijo. Pri tem ne gre le za postajališča in počivališča, ampak so tudi nekatere kmetije kot dopolnilno dejavnost namenile prostor avtodomarjem.
V Sloveniji je tako že najmanj 300 lokacij za njihov postanek, od tega jih je v mrežo vključenih okoli 160, ki se na ta način tudi posebej promovirajo. »Avtodomarji si želijo urejenih lokacij, kjer se počutijo varne in dobrodošle,« je poudarila Petra Krnc Laznik. Po njenih besedah je še najslabše poskrbljeno na avtocestnem križu, a tudi to naj bi se spremenilo še letos. V visoki sezoni primanjkuje postajališč v najbolj priljubljenih turističnih krajih z obilo možnostmi za dejavnosti na prostem, kot sta Kranjska Gora in Bohinj, kjer pa naj bi v kratkem prav tako odprli novi.
Da ne bi ustavljali povsod
V Kranjski Gori pravega postajališča za avtodome doslej pravzaprav sploh ni bilo, zato so začasno uporabljali parkirišče pod smučiščem, ki pa je bilo pogosto zasedeno in ni imelo pogojev za ureditev ustrezne infrastrukture. Za začetek avgusta načrtujejo odprtje novega postajališča, in sicer v bližini hotela Korona ob reki Pišnici, kjer bo prostora za 19 avtodomov, ki jim bo na voljo vsa potrebna infrastruktura, prenočitev pa bo stala 25 evrov.
Direktor Turizma Kranjska Gora Blaž Veber sicer v primerjavi z lanskim letom opaža nekoliko manj avtodomarjev, še vedno pa jih je veliko. Prednost urejenih počivališč je, kot je dejal, prav ta, da avtodomi ne parkirajo zunaj mest, ki so za to namenjena. S to težavo se zadnja leta spoprijemajo tudi v Bohinju, kjer so lahko kampi v sezoni tako zasedeni, da se pred njimi vije vrsta vozil. Avtodomarji imajo sicer prostor v Senožetih, kjer se lahko ustavi od 20 do 25 vozil, celodnevno parkiranje pa med glavno sezono stane 15 evrov, in na Bledu, kjer znaša 40 evrov, zdaj so se lotili še urejanja postajališča pod Koblo.
