'Loredan je kukavičje jajce tistih, ki si želijo privatizacijo zdravstva'

Iniciativa Glas ljudstva, Inštitut 8. marec in druge organizacije predstavljajo stališče, zakaj menijo, da zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan ne zastopa interesov pacientk, pacientov in vseh ostalih prebivalcev, ki naj bi jim bil namenjen sistem javnega zdravstva. "Bešič Loredan je v letu dni s svojimi dejanji dokončno utrdil oznako ministra za zasebne zdravnike, ne pa ministra za paciente," pravijo.

Predstavniki skupin, ki so ob 13. uri stopili pred kamero, so večkrat poudarili cilj: "Loredan mora stran." Direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač je javno zdravstvo označila za pitno vodo družbe. Priznala je sicer, da so bili v Inštitutu v zadnjem času preveč popustljivi in da so prevečkrat molčali, medtem pa so se dogajale korupcijske afere, čakalne vrste pa so se daljšale. Povedala je, da so sicer postavljali vprašanja, a odgovorov niso dobili, zato zdaj ministra pozivajo k odstopu.

'Zdravniki so izvajali posege, ki so prinašali dobiček, in ne tiste, ki so bili potrebni'

Jaša Jenull je medtem izrazil zadovoljstvo nad tem, da so se v njegovi iniciativi uspeli povezati z Inštitutom in drugimi organizacijami ter da se oblikuje zavezništvo za javno zdravstvo. Poudaril je, da se je zdravstvena reforma izkazala za popolno polomijo: "Že pred meseci smo opozarjali, da se bo zgodilo natanko to, čemur smo zdaj priča. Denar se je pretočil k zasebnikom, ki so namesto posegov, ki so bili potrebni, izvajali dobičkonosne posege."

Interventni zakon je tako, kot so poudarili, prinesel le še daljše čakalne dobe, število oseb, ki čakajo na prvi zdravniški pregled, je še naraslo. "Matematično gledano bo zaradi sprejetih normativov številka 140.000 oseb brez izbranega osebnega zdravnika narasla na 300.000 takšnih oseb," je dejal in dodal, da tudi ambulante za neopredeljene ne zagotavljajo zadostne in primerne obravnave.

V 8. marcu so ob tem prepričani, da bi moral poleg Loredana odstopiti tudi državni sekretar na ministrstvu za zdravstvo Aleš Šabeder. Povod za njihov poziv po odstopu ministra so bila sicer pričevanja s psihiatrične klinike, dejstvo, da je minister za to vedel, še preden je prišlo v medije, a kljub temu ni ukrepal ter da primera do njihove izjave še ni komentiral. Ob tem pa tudi daljšanje čakalnih vrst in številne afere v zdravstvu.

"Kritiki ukrepov so imeli prav, denar gre najverjetneje v zasebne žepe," je dejala Kovačeva, ki je ob tem poudarila, da se javno zdravstvo na žalost ne krepi, temveč se dogaja ravno obratno od tega, kar je premier Robert Golob napovedoval pred volitvami.

Jenull je ob tem izpostavil tudi, da opozicija ministra še ni interpelirala. "Čeprav opozicija zelo rada ovira delovanje trenutne vlade. Minister namreč izvaja opozicijski program privatizacije zdravstva in deluje v skladu z njihovimi interesi. Ne moremo se torej izogniti zaključku, da Loredan deluje kot neko kukavičje jajce tistih, ki si želijo izpeljati privatizacijo zdravstva," je dejal, a ob tem poudaril, da tega ne bodo dopustili. Proti privatizaciji se bodo borili s peticijami, zakoni in tudi na ulicah, je napovedal. "Lahko torej rečemo le – Loredan mora stran!"

Menijo, da se je v tem času nabralo več "neizpodbitnih dokazov njegovega škodljivega delovanja zoper cilje vsem dostopnega in kvalitetnega javnega zdravstva, zaradi katerih upravičeno terjamo njegov odstop oziroma odstavitev".  

Na novinarski konferenci bodo predstavili nekatera dejanja, za katera menijo, da je njihov skupni imenovalec "postavljanje dobrobiti (zasebnih) zdravnikov pred potrebe pacientov, delovanje v nasprotju z zavezami in koalicijsko pogodbo vlade ter podpora privatizaciji in pretakanju javnega denarja v zasebne žepe". 

Loredan: Ne nameravam odstopiti, delamo dobro

Bešič Loredan na očitke in pozive odgovarja, da ne namerava odstopiti. Tudi glede dogajanja na psihiatrični kliniki ne čuti kakršnekoli odgovornosti, da bi moral zaradi tega podati odstopno izjavo. "Na ministrstvu smo naredili vse, kar je v naši pristojnosti. Enako smo ravnali ob dogodkih v Celju, Velenju in tudi na psihiatrični kliniki. Primer smo obravnavali skrbno na vseh direktoratih ministrstva. Ker pa je zadeva zdaj prešla meje diskretnosti, bo gradivo postalo javno, da bodo lahko videli, kaj smo naredili in kaj se zadnje pol leta dogaja na področju duševnega zdravja," je dejal.

Meni, da tako on kot vlada tudi sicer delajo dobro, zato odstopiti ne namerava. Ob tem je naštel, da je v povezavi z interventnim zakonom storitev dobilo več kot 35.000 ljudi, da koalicijske zaveze, ki so jih januarja sprejeli na koalicijskem vrhu, izpolnjujejo po časovnici, da je Zakon o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja že v postopku ter da bo predvidoma v četrtek vlada v postopek dala tudi Zakon o digitalizaciji, v kratkem pa da bo šel na vlado tudi Zakon o strukturni spremembi ZZZS.

"V ambulantah za neopredeljene je zdravnika dobilo skoraj 12.000 ljudi, ki pred tem niso imeli osebnega zdravnika. Za uskladitev strokovnega mnenja o prenovi sistema nujne medicinske pomoči smo porabili pol leta. Veliko smo naredili na področju duševnega zdravja, denar pa vlagamo tudi v razvoj zdravstvenega sistema," je še naštel Loredan, ki zagotavlja, da na ministrstvu delajo za ljudi. "Pričakovali smo sicer, da se bodo čakalne vrste skrajšale, vendar pa zadnji podatki kažejo, da se je število napotnic v sistemu v primerjavi z obdobjem 2018/2019 v letih 2022/2023 povečalo za več kot 30 odstotkov. Še posebej s stopnjo hitro in zelo hitro."

"Če kdo misli, da bi minister za to moral odstopiti, ima seveda vso pravico, da to izrazi. Sam pa lahko svojo ekipo in novi ustroj delovanja ministrstva za zdravje le pohvalim," je še dejal.

Glas ljudstva z 10 kritikami za odstop ministra

Že pred novinarsko konferenco so izpostavili 10 kritik, ki so po mnenju iniciative Glas ljudstva zadosten razlog, da minister za zdravje odide s svojega položaja. Tako se pridružujejo pozivu Inštituta 8. marec po odstopu ministra, predsednika vlade pa ob tem pozivajo še, naj ministra odpokliče.

Nejasni cilji zdravstvene reforme

V iniciativi trdijo, da cilji zdravstvene reforme kot ključne zaveze vlade niso nejasni le državljanom, temveč tudi najboljšim poznavalcem zdravstva. "V njih je mogoče razbrati nadaljnje uveljavljanje zasebnih interesov na račun vse šibkejšega javnega zdravstva."

Nedopustno se jim zdi, da se Bešič Loredan ne posveča razreševanju trenutnih zdravstvenih stisk prebivalstva, med katerimi izpostavljajo, da je brez izbranega zdravnika še vedno 140.000 ljudi, daljšanja čakalnih vrst in primerov finančnih, strokovnih ter fizičnih zlorab pacientov. Kritični so, da se minister namesto tega ukvarja z dolgoročnimi sistemskimi spremembami, ki sploh ne naslavljajo vzrokov krize, temveč jo še poslabšujejo. "Minister je kot gasilec, ki v času požara piše pravilnik za uporabo gasilnih aparatov. Najhuje pa je, da njegov pravilnik predvideva polnjenje gasilnih aparatov z bencinom," pravijo.

Interventni zakon

"Interventni zakon, domnevno namenjen skrajševanju čakalnih dob in večji dostopnosti storitev, tudi po priznanju samega ministrstva zgolj preusmerja javni denar v roke zasebnikov koncesionarjev. Od skupno 140 milijonov dodatnega denarja so v šestih mesecih javni zavodi prejeli 90 milijonov, zasebniki s sedemkrat manjšimi kapacitetami pa kar 50 milijonov evrov," poudarjajo pri drugem razlogu. S tem denarjem pa, kot dodajajo, zasebniki opravljajo enostavnejše in profitabilne storitve, čakalne dobe na zahtevnejše in neprofitabilne storitve pa se podaljšujejo.

Poleg velikega števila oseb brez izbranega osebnega zdravnika pa poudarjajo tudi število pacientov, ki predolgo čakajo na prvi pregled pri specialistu. To se je po njihovih podatkih od prvega do drugega trimesečja učinkovanja zakona s 50.000 še povečalo na 70.000. Javni zdravniki zapuščajo javne zavode in se pridružujejo koncesionarjem.

"Kljub opozorilom iniciative po prvem trimesečju in predlogom, kako je treba spremeniti interventni zakon, minister ne ukrepa, milijoni javnega denarja pa se še naprej zapravljajo za tiho privatizacijo javnega zdravstva," opozarjajo.

Kršenje ustavno zagotovljene pravice do izbranega osebnega zdravnika

Ob tem dodajajo, da minister že leto dni ignorira kršenje ustavno zagotovljene pravice pacientov do lastnega izbranega osebnega zdravnika, zaradi katerega je brez zdravnika že 140.000 ljudi, število pa lahko preseže tudi 300.000. "Uvedba ambulant za neopredeljene  tega problema ne rešuje, temveč posameznim zdravnikom omogoča astronomske zaslužke, druge, ki vztrajajo pri obravnavi večjega števila bolnikov v svojih rednih ambulantah za bistveno slabše plačilo, pa odvrača od njihovega dela," poudarjajo.

Neuresničevanje zavez vladne koalicije

"Minister ne uresničuje zaveze vladne koalicije, da bo ukinila dvoživkarstvo ter razmejila javno in zasebno zdravstvo. Številni primeri kažejo, da minister delo dvoživk krepi, spodbuja in ga namerava legalizirati." Dodajajo pa, da tudi minister sam opravlja takšno delo pri enem od največjih zdravstvenih dobičkarjev in je s tem v očitnem konfliktu med interesi vlade in svojimi osebnimi interesi.

Zakon o ZZZS

Pod petim razlogom iniciativa naslavlja predlagani Zakon o ZZZS: "Ta pomeni popolno etatizacijo (podreditev česa absolutni državni oblasti) dosedanjega javnega upravljanja zdravstvene blagajne, njeno politično podreditev in omogočanje izenačenja javnih in zasebnih izvajalcev v postopkih pridobivanja javnega denarja."

Novela Zakona o zavodih in 'podreditev neposlušnih direktorjev'

Menijo, da je izključni namen novele Zakona o zavodih podreditev 'neposlušnih' direktorjev javnih zdravstvenih zavodov. "Te namene je minister doslej dokazoval z neutemeljenimi obtoževanji nekaterih direktorjev in njihovim odstavljanjem kar prek televizijskih ekranov," dodajajo.

'Slabo pripravljeni zakoni s številnimi kršitvami ustave in zakonodaje'

"Minister predlaga slabo pripravljene zakone, v katerih pravniki odkrivajo številne kršitve ustave in zakonodaje. Med zadnjimi je kritik deležen predlog Zakona o digitalizaciji, ki digitalizira podatke pacienta, ne pa tudi podatkov o delu zdravnika," pravijo in dodajajo, da so bili vsi zakoni, ki jih je doslej pripravilo zdravstveno ministrstvo, deležni intenzivnih internih kritik s strani stroke, civilne družbe, sindikatov, stanovskih organizacij, strateškega sveta in tudi delovne skupine v državnem zboru. Ministru pa ob tem očitajo tudi, da po enem letu nobeden od zakonov še ni pripravljen na obravnavo in potrditev v DZ.

Primer radiologov v celjski bolnišnici

Obregnili so se tudi, da se Bešič Loredan tudi po več mesecih ni odzval na "neetično zadrževanje izvidov pacientov, ki so si ga dovolili radiologi v Splošni bolnišnici Celje". Ravnanje so označili za nedopustno, sprožiti pa bi moralo najstrožje sankcije. "V preteklih mesecih smo vsak teden priča novim razkritjem, kako zasebni finančni interesi zdravnikov zlorabljajo in izigravajo javni sistem. Minister pa niti ne priznava, da je to problem," pravijo.

Primer psihiatrične klinike v Ljubljani

Izpostavljajo pa tudi zadnja pričevanja o okrutnem in neusmiljenem ravnanju z bolniki na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana. Trdijo, da je minister javnosti več mesecev prikrival primere zlorab in trpinčenja pacientov. "To pa je le zadnji med mnogimi primeri, ki jasno kažejo, da bo minister zoper finančne, strokovne in fizične zlorabe pacientov ukrepal zgolj, če mu ogorčenje javnosti ne bo pustilo nobene druge izbire."

'Ignoriranje in preziranje dialoga s civilno družbo, prepuščanje zdravstvene reforme cehovski organizaciji'

Kot zadnji razlog pa dodajajo, da se minister ne zmeni za opozorila o neizpolnjevanju predvolilnih zavez in predloge civilne družbe. Navajajo namreč, da se ni odzval na predlog treh zakonov, ki jih je predlagala iniciativa Glas ljudstva, da pa se zelo hitro "odziva in razpošilja v razpravo predlog Zdravniške zbornice o vzpostavitvi dejavnosti 'svobodnega zdravnika'". Menijo, da bi to v resnici pomenilo celo legalizacijo dela v dvojni praksi. "Dosledno ignoriranje in preziranje vsakršnega dialoga s civilno družbo in prepuščanje zdravstvene reforme cehovski organizaciji je v nasprotju z zagotovili vlade, da ne bo popuščala zdravstvenim lobijem in da bo s civilno družbo vodila argumentiran in konstruktiven dialog," so dodali.