Turška opozicija se je zavezala, da se bodo v februarju dogovorili o skupnem kandidatu. Foto: EPA
Turška opozicija se je zavezala, da se bodo v februarju dogovorili o skupnem kandidatu. Foto: EPA

Šest strank opozicije želi proti predsedniku Erdoganu nastopiti s skupnim kandidatom za predsedniške in parlamentarne volitve, ki bodo predvidoma 14. maja, vendar se doslej še ni uspela zediniti glede tega. Skupni kandidat naj bi bil znan 13. februarja.

Glede na predstavljeni volilni program želi zavezništvo v primeru zmage na volitvah predsedniški sistem spremeniti nazaj v parlamentarni sistem, okrepiti pravno državo in svobodo tiska ter omejiti predsednikovo moč.

Predsednik tako naj ne bi imel več pravice izdajati dekretov, ne smel biti član politične stranke, njegov mandat pa naj bi omejili na sedem let. Opozicija želi s tem razveljaviti številna pooblastila, ki si jih je Erdogan pridobil v svoji dve desetletji dolgi vladavini.

Zavezništvo je še napovedalo, da se bo borilo proti več kot 60-odstotni inflaciji. Cilj je v dveh letih trajno znižati inflacijo na enomestno številko, so zapisali. Prav tako želijo zagotoviti ponovno vzpostavitev neodvisnosti centralne banke, ki jih kritiki očitajo politizacijo.

Zavezali so se tudi članstvu Turčije v Evropski uniji in podkrepili turško članstvo v zvezi Nato.

Šeststrankarsko zavezništvo vključuje med drugim največjo opozicijsko stranko CHP in nacionalno-konservativno stranko Iyi.

Prihajajoče volitve veljajo za najpomembnejše v Turčiji v zadnjih letih in bodo velik izziv za predsednika Erdogana, ki je na oblasti že 20 let. Leta 2003 je bil izvoljen za predsednika vlade, od leta 2014 pa je predsednik države. Maja se bo tako potegoval za tretji mandat, kar pa po mnenju opozicije ni v skladu z ustavo, ki tretjo kandidaturo dovoljuje le v primeru razpisa predčasnih volitev.

Erdoganovi podporniki sicer opozarjajo, da je bil leta 2018 izvoljen za predsednika po novem predsedniškem sistemu v skladu z obsežnimi ustavnimi reformami. Dodajajo tudi, da se njegov predsedniški mandat leta 2014 ne šteje v kvoto dveh. Ustavni pravniki pa so glede tega vprašanja razdeljeni.