Skupno muziciranje je znanstveni fenomen
Klara Maljuga je maja postala zmagovalka 2. državnega tekmovanja mladih zborovskih dirigentov Zvok mojih rok v Mariboru. Vipavka, ki jo petje spremlja že od otroštva, doživlja vokalno glasbo kot terapijo, skupno muziciranje pa ji predstavlja znanstveni fenomen.
Klara Maljuga
Foto: Janez Kotar
Tamburica, klavir, orgle, harmonika, kljunasta flavta in zborovsko petje zaznamujejo bogato glasbeno udejstvovanje 29-letne Klare Maljuga, ki so jo kot rosno mladenko v domačem okolju poznali kot Klaro Koradin. Danes magistrica akademska glasbenica in zborovska dirigentka, ki zadnja leta živi in deluje v Ljubljani, je radovedna, iskrena, simpatična, navdihujoča, družabna, a tudi impulzivna. Veliko je prepevala že kot otrok: “Predvsem z mamo, ob praznovanjih pa še s stricem, staro mamo … Mi štirje smo bili najbolj uglašen Bajcov kvartet, petje nas je sfiltriralo in sprostilo.”
V Glasbeni šoli Ajdovščina je obiskovala pouk harmonike, klavirja in solopetja, vsa leta je aktivno sodelovala v različnih zborovskih in tamburaških sestavih, nekatere tudi že vodila. Ob škofijski gimnaziji v Vipavi je glasbeno znanje nadgrajevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana (KBGL - smer glasbeni stavek), kjer je v zboru pod vodstvom Ambroža Čopija prepoznala svoj notranji klic: “Šele takrat se je zložila sestavljenka mojih znanj in zanimanj. Izkušnje petja pri Ipavski, zboru KGBL in angažiranost pri vodenju dekliške vokalne skupine na gimnaziji so dale krila moji prihodnosti.”
Vipavska zborovska dirigentka v radijski oddaji
V rubriki Primorski glasbeni talenti, ki jo pripravljamo v sodelovanju z Radiem Koper, predstavljamo mlade primorske glasbenike, ki se ukvarjajo s klasično glasbo in dosegajo opazne uspehe doma in v tujini. V istoimenski rubriki oddaje Glasbeni abonma, ki bo na sporedu drevi ob 20. uri, bo gostovala Klara Maljuga iz Vipave, akademska glasbenica in zborovska dirigentka, zmagovalka 2. državnega tekmovanja mladih zborovskih dirigentov Zvok mojih rok v Mariboru, kjer je prejela tudi posebno priznanje za učinkovito vodenje vaje v polfinalu.
Šolanje je nadaljevala na ljubljanski Akademiji za glasbo pod mentorstvom Sebastijana Vrhovnika. Kot pevka, korepetitorka ali kot zborovodkinja je vrsto let osvajala dodatna znanja na državnih in mednarodnih tekmovanjih, zadnja leta so njena prioriteta Ljubljanski madrigalisti, s katerimi je aprila na mednarodnem tekmovanju Slovakia Cantat v Bratislavi osvojila dve zlati plaketi.
“Če si iskren in izhajaš iz sebe, narediš največ. Tudi če s tem šokiraš ljudi,” pravi Klara, ki je hkrati prepričana, da je skupno muziciranje znanstveni fenomen. “Sem zelo socialen človek, včasih tudi precej glasna in potrebujem druge. Brez očesnega stika z drugimi težko funkcioniram. Ko delaš z neko skupino, ki te spremlja in ti sledi, lahko doživiš nekaj nadzemskega. Ko se misli sinhronizirajo in se včasih ob tem poenoti tudi srčni utrip, ko se zgodi glasba, se ego umakne višjemu cilju. To je nekaj, kar nam v trenutni družbi ega in doživljanja samega sebe zelo manjka. Izkušnje skupnega petja ne moreš doživeti, če si sam. Pika. Vsak človek, ki kdaj ustvarja v tako povezani skupini, kot so nekateri moji zbori, si potem želi še več tega. Seveda če si prizna. Da to pogrešaš, sicer zagotovo ugotoviš čez nekaj časa. Petje prihaja iz človekove notranjosti, ni samo fizična gesta, ampak so vibracije, ki pridejo iz naše notranjosti. S tonom, ki ga proizvaja naš glas, vibrira celotno telo in možgani oddajajo posebne valove. In kadar se skupina ljudi tako poveže, da naredi tisto končnico, ne da bi kdo sploh kaj pokazal, se zgodi magija, od katere postaneš odvisen.”
Iskriva vipavska glasbenica si želi izpeljati čim več kakovostnih projektov, s katerimi bo lahko izrazila svoje notranje boje in z glasbo raziskala, kar jo bremeni: “Trenutno me žuli odnos ljudi, saj se niso več pripravljeni obvezati nečemu, naj bo to partnerska zveza ali odločitev za sodelovanje v enem zboru. Pevci raje ostanejo odprti, menjavajo sestave in se odločajo glede na projekte. V prostem času zelo rada poslušam podkaste, nevroznanstvenike in psihologe, ki nam razlagajo, kako so naši notranji impulzi včasih napačni, ker so nekaj, s čimer se mi zaščitimo. V bistvu pa bi bilo za našo dolgotrajno srečo bolje storiti nekaj drugega. Močno verjamem, da priključitev neki skupnosti in obveza, da boš pri njej ostal vsaj leto ali dve ter vanjo več vložil, kot bi sicer bil pripravljen, bogati naše življenje. In na to želim tudi opozoriti s projektom Ego, ki ga pripravljam z Ljubljanskimi madrigalisti.”
Tatjana Gregorič, Radio Koper