Pretekli, zaradi praznika nekoliko krajši trgovalni teden v ZDA je minil v pozitivnem vzdušju, saj je po dveh mesecih vrednost indeksa S&P 500 teden končala nad psihološko mejo 4000 točk. Še na začetku tedna ni nič kazalo na to, saj so prevladovale negativne novice o novih zaprtjih na Kitajskem, kjer še vedno vztrajajo pri ničelni toleranci do covida, hkrati pa število okuženih podira rekorde. Politika ničelne tolerance sproža burne proteste ljudi, in ker so ti zajeli tudi največjo tovarno za proizvodnjo mobilnih telefonov iphone na Kitajskem, je novica še toliko bolj odmevala na trgih.
Vendar so med tednom pretehtale objave dobrih poslovnih rezultatov družb. Še posebej sta z rezultati za preteklo četrtletje izstopala trgovska dejavnost in sektor tehnologije. Svoje pa je k optimizmu prispevala še ameriška centralna banka, saj si je marsikateri vlagatelj njihove komentarje razlagal v smeri mehčanja trenutne močno restriktivne monetarne politike. V sredo objavljeni zapiski novembrskega sestanka centralnih bankirjev namreč nakazujejo, da bi lahko bili bodoči dvigi obrestne mere nižji od 75 bazičnih točk, kot smo jim bili priča zadnja štiri zasedanja. Vseeno pa je iz zapiskov razvidno tudi, da centralna banka vidi končno obrestno mero nekoliko višje, kot se je pričakovalo doslej. Za makroekonomske indikatorje že nekaj mesecev velja, da je lahko slabo gibanje teh indikatorjev dobra novica za trge. Če namreč indikatorji nakazujejo ohlajanje gospodarstva, potem investitorji verjamejo, da bo centralna banka kmalu prenehala dvigovati ključno obrestno mero. V tem pogledu je pretekli teden postregel z mešanimi podatki.
Indeks nabavnih menedžerjev družbe S&P za ZDA je novembra zabeležil najhitrejši upad po maju 2020. Pri vrednosti pod mejo 50 točk, ki nakazuje na krčenje aktivnosti, se je storitvenemu pridružil še proizvodni sektor. Na upočasnjevanje gospodarstva kažejo tudi zahtevki za nadomestilo za brezposelnost, ki so porasli na najvišjo vrednost v zadnjih treh mesecih. Prav tako še vedno upada prodaja rabljenih stanovanj, a je na drugi strani pozitivno presenetila prodaja novih nepremičnin, ki je bila letos pretežno v negativnem trendu. Če je bilo januarja prodanih 0,83 milijona novih enot in julija samo še 0,54 milijona, je oktober z 0,63 milijona enot občutno pozitivno presenetil (analitiki so pričakovali 0,57 milijona prodanih novih enot).
Pozitivno presenečenje so bila tudi močno povišana naročila trajnih dobrin, kar nakazuje, da podjetja še vedno intenzivno investirajo. Ti mešani makroekonomski podatki so se z rastjo cen odrazili na trgu ameriških državnih obveznic. Povečala se je tudi inverznost krivulje donosnosti, saj so zahtevane donosnosti dolgoročnih obveznic padle bolj od kratkoročnih. Zahtevana donosnost za desetletno državno obveznico sedaj znaša 3,68 odstotka, za enoletno pa 4,74 odstotka.
V Evropi tečaji delnic rastejo že šesti zaporedni teden, razlogi pa so podobni kot v ZDA. Indeks nabavnih menedžerjev, ki je eden najpomembnejših vodilnih makroekonomskih indikatorjev, je namreč že pet zaporednih mesecev pod vrednostjo 50 točk, kar nakazuje na krčenje ekonomske aktivnosti. S tem naj bi se znižali inflacijski pritiski, kar bo omogočilo evropski centralni banki, da bo nekoliko manj omejevalna pri monetarni politiki. Skladno s temi pričakovanji so se znižale tudi zahtevane donosnosti dolgoročnih državnih obveznic v Evropi, kjer trenutna zahtevana donosnost za nemško desetletno obveznico znaša 1,97 odstotka. Pričakovana ohladitev gospodarske aktivnosti je občutno znižala tudi ceno črnega zlata in sodček nafte WTI je z dobrih 80 dolarjev padel na 76,3 dolarja. Ker je s tem cena v dolarjih padla pod raven z začetka leta, bi to znalo pozitivno prispevati k znižanju inflacijskih pričakovanj.