Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je na soočenju v predsedniški palači zatrdil, da zakon izboljšuje zakonodajo s področja voda. Med drugim je izpostavil dodatne vire za redno vzdrževanje vodotokov iz sklada za vode.
Glede posegov na priobalnih in vodnih zemljiščih pa je poudaril, da je osnovni namen zakona ožiti take posege. "Danes je možno na podlagi 6. in 7. odstavka 14. člena z oženjem priobalnega zemljišča tudi na nič metrov na priobalnem zemljišču graditi katere koli objekte, res pa znotraj naselij in obstoječih stavbnih zemljišč. A tudi poslej ne bo mogoče posegati izven zazidljivih zemljišč," je poudaril. Izpostavil je tudi več primerov tovarn, ki so postavljene tik ob vodi.
Vizjak je dejal, da posege v prostor ureja zakon o urejanju prostora, zakon o vodah pa postavlja le dodatne pogoje. Da pride do posegov, morajo dati mnenje vsi resorji, je spomnil. Dodal je, da je po tolmačenju geodetske službe Slovenija zvezno pokrita z naselji.
Direktor Direkcije RS za vode Roman Kramer je poudaril, da se v skladu z novelo na vodna in priobalna zemljišča "ne more umestiti noben objekt, ki bi poslabšal stanje voda". O izdaji vodnih soglasij bodo, kot je poudaril, odločali strokovnjaki v direkciji. "Potrebni so tudi elaborati in hidrološko-hidravlične študije. Kjer niso pripravljene študije poplavne varnosti, jih bo predlagatelj posega, če so potrebne, moral izdelati," je zatrdil.
Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je na soočenju v predsedniški palači zatrdil, da zakon izboljšuje zakonodajo s področja voda. Med drugim je izpostavil dodatne vire za redno vzdrževanje vodotokov iz sklada za vode.
Glede posegov na priobalnih in vodnih zemljiščih pa je poudaril, da je osnovni namen zakona ožiti take posege. "Danes je možno na podlagi 6. in 7. odstavka 14. člena z oženjem priobalnega zemljišča tudi na nič metrov na priobalnem zemljišču graditi katere koli objekte, res pa znotraj naselij in obstoječih stavbnih zemljišč. A tudi poslej ne bo mogoče posegati izven zazidljivih zemljišč," je poudaril. Izpostavil je tudi več primerov tovarn, ki so postavljene tik ob vodi.
Vizjak je dejal, da posege v prostor ureja zakon o urejanju prostora, zakon o vodah pa postavlja le dodatne pogoje. Da pride do posegov, morajo dati mnenje vsi resorji, je spomnil. Dodal je, da je po tolmačenju geodetske službe Slovenija zvezno pokrita z naselji.
Direktor Direkcije RS za vode Roman Kramer je poudaril, da se v skladu z novelo na vodna in priobalna zemljišča "ne more umestiti noben objekt, ki bi poslabšal stanje voda". O izdaji vodnih soglasij bodo, kot je poudaril, odločali strokovnjaki v direkciji. "Potrebni so tudi elaborati in hidrološko-hidravlične študije. Kjer niso pripravljene študije poplavne varnosti, jih bo predlagatelj posega, če so potrebne, moral izdelati," je zatrdil.
Na drugi strani je bilo moč slišati veliko mnenj proti noveli zakona. Po mnenju profesorice na ljubljanski naravoslovnotehniški fakulteti in predsednice Globalnega partnerstva za vodo Slovenije Barbare Čenčur Curk je omejitev v veljavnem zakonu, da je mogoče v priobalni pas posegati le v naseljih, kjer so obale večinoma že degradirane in brežine obdelane, dobra. Poseganje v naravnem okolju, tudi če se tam s prostorskim aktom določi stavbno zemljišče, pa bo zahtevalo dodatne posege in povečalo stroške protipoplavne zaščite. Objekti javne rabe so lahko v zasebni lasti, nobene zasebne vile in tovarne pa na priobalnem pasu niso bile zgrajene v samostojni Sloveniji, je nanizala.
"Sprememba odpira možnost pravnega nereda in zmede," je menila predsednica Društva vodarjev Slovenije Lidija Globevnik in ocenila, da je novela zakona zato "korak nazaj". Vodja oddelka za krajinsko arhitekturo na Ljubljanskem urbanističnem zavodu Karla Jankovič je med drugim izpostavila, da se številni obstoječi prostorski akti sklicujejo na zakon o vodah, ta pa je v obstoječi različici strožji od predlagane nove ureditve.
"Zakon, ki je očitno luknjast, ki se lahko očitno interpretira na različne načine, bi morali umakniti," je menila članica stalnega posvetovalnega odbora predsednika države za podnebno politiko in predsednica društva Ekologi brez meja Urša Zgojznik. "Zakon ogroža vire pitne vode, ker vsak poseg na območja ob vodnih telesih pomeni potencialno ogrožanje pitne vode," je dodala.
Predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije Tomaž Krištof je menil, da gre zakon v delu, ki govori o finančnih virih, v pravo smer. "Hkrati pa gre za tri korake nazaj, ko gre za priobalna zemljišča," je dejal in obžaloval, da ni prišlo do pravočasne razprave, v kateri bi lahko sporne dele zakona umaknili. Aljoša Petek iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij je dejal, da je bil postopek sprejemanja novele "zlorabljen, neustaven in nezakonit". "Ljudje moramo dati jasen signal politiki, da narave in pitne vode ne damo," je poudaril predsednik društva Eko krog Uroš Macerl.
Predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan Občine Podčetrtek Peter Misja je zatrdil, da župani ob jezerih in gramoznicah "gotovo ne želimo trgovskih centrov in umazane industrije". Pohvalil je krepitev razprave o vodah in menil, da so spremembe zakona o vodah nujne, zlasti z vidika zagotavljanja dodatnih sredstev. Sicer pa se je zavzel za sodelovanje v zgodnejših fazah postopka.
Predavatelj na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici za pravo prostorskega urejanja Marko Starman je ocenil, da gre diskusija zlasti v smeri "nezaupanja v izvajanje in nadzor nad izvedbo določenih pravnih ureditev". Član Pahorjevega stalnega posvetovalnega odbora, sekretar na Agenciji RS za okolje in predavatelj za področje meteorologije na novogoriški univerzi Klemen Bergant je v zvezi s tem menil, da "ne moremo apriori dvomiti v strokovne institucije in njihove odločitve". Strokovnjak za vode in poplavno varnost in projektant pri družbi Izvo-r Rok Fazarinc pa je ocenil, da so zaenkrat mnenja Direkcije RS za vode "zelo stroga in zaupanja vredna".
Čenčur Curkova je menila, da nezaupanje politiki izhaja iz preteklih izkušenj. "Večina posegov ne bo mogla narediti, vedno pa se pokaže nekaj izbrancev," je očitala.
KOMENTARJI (117)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.