Nissen je bil med letoma 1994 in 2004 generalni direktor osrednje danske RTV DR in je odličen poznavalec dogajanja v danskih javnih medijih. DR, uradno Danish Broadcasting Corporation v angleščini, je danska javna radijska in televizijska družba. Ustanovljeno je bila leta 1925 kot javna služba in je najstarejše in največje elektronsko medijsko podjetje na Danskem.

Foto: MMC RTV SLO
Foto: MMC RTV SLO

Kot je Nissen povedal za MMC, sistem danske javne televizije in njena načela delovanja v primerjavi z večino drugih držav funkcionirajo razmeroma dobro. "Vseeno pa ne zagotavlja glavni javni TV DR nevmešavanje politike v specifična vprašanja, recimo kot je bilo v vojni v Iraku in Afganistanu. Naj naštejem nekaj formalnih pravil, ki veljajo v danskih javnih medijih: osrednja javna televizija DR je bila ustanovljena in deluje kot medij v javni lasti, a je neodvisna, tudi formalno je ločena od siceršnje "linije poveljevanja" med vlado in drugimi državnimi institucijami." Upravni odbor DR-ja sestavlja 11 članov, ki sami ne smejo biti člani parlamenta. Šest med njimi jih imenujejo parlamentarne stranke, tri minister za kulturo, dva pa zaposleni. Upravni odbor je tisti, ki imenuje in razrešuje generalnega direktorja in druge člane izvršnega odbora ter ima odgovornost, da nadzoruje programske politike, a se ne sme vmešavati v dnevne programske zadeve.

Sorodna novica Politični pritiski, ukinjanje oddaj in premeščanje novinarjev na javnih servisih Zahodnega Balkana

Na vprašanje, ali je javna danska RTV razvila kakšne ukrepe, na katere se lahko sklicuje pri ločevanju stališča javne RTV od političnih pritiskov, je Nissen odgovoril, da poleg zgoraj naštetih formalnih pravil ni drugih sistematičnih pravil glede političnega vmešavanja, obstajajo pa še nekateri drugi ukrepi. "V času svojega vodenja DR-ja sem o pritiskih ali poskusih političnega vmešavanja in posledičnih protiukrepih razpravljal s predsednikom nadzornega sveta. Običajno je to zadostovalo, tudi zato, ker je predsednik nadzornega sveta sebe imel za branika uredniške neodvisnosti. Ni pa delovalo vedno," je iskren.

Ob tem poudarja pomen vertikalnega obveščanja ob morebitnih pritiskih. "Ko so bili poskusi vmešavanja usmerjeni neposredno na "nižje ravni," to je posamezne novinarje ali uredništva, je bilo treba o tem vedno poročati na višje ravni, to je na člana upravnega odbora ali generalnega direktorja, ki morajo odločati o mogočih ukrepih. V nekaterih državah je lahko generalni direktor ali direktor informacijo o poskusih političnega vmešavanja delil z zunanjimi novinarji, kar je običajno privedlo do razgrete javne debate. A je bilo vseeno tvegano dejanje."

Glede prihodnosti javnih RTV je previden. "Žal moram reči, da mislim, da so evropske javne RTV 20. stoletja ogrožena vrsta. Ne toliko zaradi internacionalizacije, digitalnega napredka in ameriških tehnoloških velikanov, temveč zaradi tega, ker so bile ustanovljene in razvite v družbah v času industrijske dobe, za katero so značilni množična proizvodnja, sindikati in druge številčne organizacije civilne družbe. Takšna družba je ustrezala radijski in televizijski distribuciji prek javnih medijev: istočasno enak program za vse. Zdaj pa odhajamo iz tega tipa družbe in vstopamo v družbo znanja, v katerih je vse bolj in bolj v ospredju kultura posameznika, ki mu jo omogočajo različni medijski distributerji, ki je prilagojena posameznikovi uporabi (splet)."

Pogovor s predstavnico EBU-ja ob stavki na RTV Slovenija
Klaus Unterberger. Foto: Zajem zaslona, Televizija Slovenija
Klaus Unterberger. Foto: Zajem zaslona, Televizija Slovenija

Javne RTV že desetletje tarča populističnih politikov

Kako je z javnimi medijskimi hišami v nekaterih drugih državah v zahodni Evropi, je lani oktobra v Dosjeju Javne televizije v primežu politike raziskovala Ksenija Horvat. Kot je dejala v uvodu, so javno radiotelevizijske hiše, nekoč civilizacijski dosežek demokratičnih držav, zadnje desetletje že povsod po Evropi tarča populističnih politikov.

"V zadnjih letih smo bili priča hudim napadom neke politične stranke na ORF-u," je v dokumentarni oddaji dejal Klaus Unterberger, vodja kompetenčnega centra ORF-a, avstrijske javne RTV. "Doživljali smo osebne napade na novinarje. Zelo so nas kritizirali tudi zaradi javnega financiranja. Preživljamo vse spore, ki jih poznajo tudi v drugih državah."

35-članov ORF-a je uradno neodvisnih, ne smejo biti politiki in ne smejo delovati za stranke. 15 svetnikov imenuje zvezna vlada, devet dežele, šest svet javnosti ORF-a in pet zaposleni. A svetniške politične pripadnosti so znane, prav tako je znano, v kateri krog prijateljev znotraj ORF-a spadajo.

"V Avstriji imamo zelo stabilen pravni okvir, zakon o ORF-u, ki izrecno določa, da je treba zagotavljati neodvisno poročanje. In sicer neodvisnost od vlade, političnih strank in gospodarskih lobijev. Gre za obveznost," je še dejal Unterberger. "Poleg tega smo uvedli etično komisijo, ki je neodvisna od generalnega direktorja, in preverja učinkovitost tega kodeksa ravnanja. Biti moraš verodostojen in se preverjati, če hočeš verodostojnost tudi demonstrirati," je še dejal Unterberger.

"Živimo v medijskem okolju, ki je do BBC-ja zelo sovražno," je delovanje britanskega javnega medija BBC opisal David Jordan, direktor za uredniško politiko in standarde. "Veliko medijev v Združenem kraljestvu nadzirajo sile, ki se ne strinjajo z javno radiotelevizijo in menijo, da je ne bi smelo biti."

Marlehn Thieme. Foto: Zajem zaslona, Televizija Slovenija
Marlehn Thieme. Foto: Zajem zaslona, Televizija Slovenija

"V našem poklicu je malo usmiljenja," je neposreden glavni urednik nemške javne televizije ZDF Peter Frey. "So pa tudi napadi ... Napadi na verodostojnost, kakršnih nismo doživeli že več let. Ne smemo spregledati, ne v Veliki Britaniji ne v Nemčiji, da je napad na verodostojnost javne radiotelevizije na železnem repertoarju populističnih strank. Sistematično poskušajo uničiti verodostojnost."

V zrelih demokracijah se politika zavestno umika z območja vpliva na javne medije. ZDF ima 60-članski programski svet, pred nekaj leti je doživel reformo z namenom zmanjšanja političnega vpliva na delovanje medija. "Od leta 2016 je sestava sveta televizije veliko bolj neodvisna od države. To pomeni, da nimajo neposrednega vpliva na politične stranke in ne vlada. Še vedno je 20 članov, ki jih izberejo deželne vlade in zvezna vlada. Imamo še 20 članov močnih civilnodružbenih organizacij in 20 članov, ki prihaja iz zveznih dežel, iz manjših civilnodružbenih organizacij, manjših interesnih skupinah. V svetu televizije ZDF imamo tako raznovrstna in pluralna stališča. Nemške politične stranke nimajo več predstavnika v svetu," je v dokumentarcu pojasnila Marlehn Thieme, predsednica televizijskega sveta ZDF-a. K temu je Frey dodal, da "je to pri nas privedlo do občutne razbremenitve".

Umik politike ima še en pomemben učinek. "Zaradi tega se je kultura nekoliko spremenila. To bomo videli tudi pri volitvah direktorja ali direktorice. Nobene možnosti ni, da bi ena od strank rekla: hočemo tega direktorja ali to direktorico," je še dejala Marlehn Thieme.

Kot je poudaril Unterberger, so napadi na novinarstvo znani že od nekdaj. "To ni nič novega. Politične stranke, interesne skupine, gospodarski lobiji poskušajo ves čas okrepiti svoj vpliv. To je njihov interes. Mi pa moramo zgraditi Kitajski zid. Moramo se braniti in reči: tega ne moremo dovoliti. To bi bil absurd za kakovostno novinarstvo."

Javne televizije v primežu politike