Deset držav EU, tudi Slovenija, s pozivom k označitvi jedrske energije kot zelene

Ob vse večjem porastu cen energentov in energije so podpisnice pisma opozorile, da je jedrska energija dostopen, stabilen in neodvisen vir energije, ki bi lahko varoval evropske potrošnike pred poskokom cen.

"Porast cen energije je pokazal tudi, kako pomembno je čim hitrejše zmanjšanje naše energetske odvisnosti od tretjih držav," države pišejo v pismu, ki ga je povzel portal Euronews. Prepričane so tudi, da je nujna raznolika dobava energije.

K pismu je pozvala Francija, med podpisniki pa je še devet drugih držav, ki se večinoma vsaj delno že zanašajo na jedrsko energijo, ob Sloveniji so to še Bolgarija, Češka, Finska, Hrvaška, Madžarska, Poljska, Slovaška in Romunija.

"Za energetsko neodvisnost je jedrska energija ključnega pomena. Vedno več držav EU se tega zaveda," je danes dejal  infrastrukturni minister Jernej Vrtovec.

Več kot 90 odstotkov zemeljskega plina v EU je od tujih uvoznikov, največja je Rusija. Velika odvisnost naj bi tako bil eden glavnih razlogov za porast cen na področju energije. Jedrske elektrarne sicer proizvedejo okoli 26 odstotkov vse elektrike v Evropski uniji.

Evropska komisija je že oblikovala katalog z viri t. i. zelene energije, ki bi jih uporabljali v prihodnje, med njimi so sončna, vetrna in geotermalna energija, na seznamu pa ni jedrske energije. Kljub nujnosti boja proti podnebnim spremembam se države članice EU še niso uspele uskladiti, ali velja jedrska energija za zeleno ali ne.

Sicer je o jedrski energiji na današnji novinarski konferenci ob obisku slovenskih dobaviteljev avtomobilske industrije v Spodnji Idriji spregovoril tudi premier Janez Janša. Kot je dejal, brez povečanja proizvodnje električne energije iz jedrskih elektrarn v Evropi ne bo mogoče doseči zadostne oskrbe prebivalstva, prav tako ne zastavljenih podnebnih ciljev, to je brezogljične družbe do leta 2050.

Države, ki se same zaradi različnih razlogov ne bodo odločile za jedrsko energijo, bodo morale opustiti zadržke do ostalih, ki bodo to storile, sicer se formula ne bo izšla, je menil. Kot je izpostavil, gre pri jedrski energiji sicer za politično vprašanje oz. predsodke zaradi nesreč, kakršna je bila tista v minulem stoletju v Černobilu. "A treba je vedeti, da je od Černobila naprej tehnologija napredovala in so varnostni mehanizmi bistveno boljši," je spomnil. Strinjal se je, da jedrske elektrarne niso povsem trajnostne, saj ostajata problema goriva in odpadkov, a je "vse to rešljivo".

"Ali smo za jedrsko energijo ali pa kurimo sveče, treba bo presoditi, kaj predstavlja večje tveganje za civilizacijo," je sklenil.