Proračunsko luknjo namerava ameriška vlada med drugim zakrpati z obdavčitvijo najbogatejših Američanov, ki se trenutno na razne načine uspešno izogibajo plačevanju davkov. Za vse s premoženjem, ocenjenim na več kot 100 milijonov dolarjev, kar vključuje letne dohodke in drugo premoženje, proračun uvaja 20-odstotni minimalni davek.
S tem bi naj v desetletju zagotovili dodatnih 361 milijard dolarjev proračunskih prihodkov, skupaj s povišanjem davka na dobičke podjetij pa 2500 milijard dolarjev. Republikanci so proti, vodja senatne manjšine Mitch McConnell je Bidnov predlog označil za napihnjeno liberalno neumnost, ki bo pustila vojsko životariti.
ZDA trenutno letno namenijo za obrambo več kot 11 naslednjih držav skupaj in na primer 12-krat več kot Rusija. Za proračunsko leto 2023 Biden za obrambne namene predlaga 813 milijard dolarjev sredstev, od tega za Pentagon 773 milijard dolarjev. Ob upoštevanju visoke inflacije gre za 1,5-odstotno povečanje obrambnega proračuna v primerjavi z letošnjim, republikanci pa želijo sedemodstotno zvišanje.
26 milijard dolarjev za program vrnitve na luno
Bidnov predlog predvideva povečanje izdatkov za nove nevidne jedrske bombnike in podmornice, za nadzvočne in druge projekte. Za evropsko pobudo odvračanja predlaga 6,9 milijarde dolarjev, dodaja 1,8 milijarde dolarjev za ameriško vojaško prisotnost v indijsko-pacifiški regiji in 682 milijonov dolarjev za Ukrajino. Vesoljska agencija Nasa bi naj dobila 26 milijard dolarjev za program vrnitve na luno Artemis in druge projekte, kot je pot na Mars.
Biden predlaga tudi 14,8 milijard dolarjev za programe socialne varnosti, kamor spadajo zvezne pokojnine in zdravstvo za starejše in revne. Od tega bi 500 milijonov dolarjev šlo za izboljšanje stanja v ameriških domovih za ostarele, katerih bedo je razkrila pandemija covida-19. Predlog predvideva tudi 32,2 milijarde dolarjev za zaposlovanje dodatnih policistov po ZDA in programe proti kriminalu.
Korporacije in bogate, ki izkoriščajo monopolni položaj ali se izogibajo plačilu davkov, namerava Bidnova vlada loviti s povečanjem sredstev za zvezne davčne oblasti in Zvezno komisijo za trgovino (FTC). Protimonopolni oddelek pravosodnega ministrstva ZDA bi naj dobil 287 milijonov dolarjev ali 49 odstotkov več kot letos, FTC pa 491 milijonov ali 30 odstotkov več. Obe agenciji se spopadata z velikimi korporacijami. Ministrstvo toži Google, letos se bo spopadlo z Applom, FTC toži Meto in preiskuje Amazon.
Odprava davčnih olajšav za naftna podjetja
Za odpravljanje posledic podnebnih sprememb Bidnova vlada predlaga 18,1 milijarde dolarjev, 11 milijard dolarje pa za energetsko tranzicijo v drugih državah. 17 milijard dolarjev bi namenil za podnebne raziskave vladnih agencij, med drugim devet milijard za ministrstvo za energijo za projekte čiste energije. Predlaga tudi 25 odstotkov več denarja za Agencijo za zaščito okolja (EPA), ki je trn v peti republikancev, skupaj s predlogom odprave davčnih olajšav za naftna podjetja. S slednjim bi v desetletju prihranili 43,6 milijarde dolarjev.
Predlog predvideva 15-odstotno povečanje sredstev za ministrstvo za zdravje ZDA na 127 milijard dolarjev, od tega 81,7 milijarde za utrditev pripravljenosti na pandemije v naslednjih petih letih. Center za nadzor nad nalezljivimi boleznimi bi dobil 28 milijard, zvezne države za svoje programe 9,9 milijarde, nacionalni inštitut za zdravje pa za razvoj cepiv in zdravil 12,1 milijarde dolarjev. Samo za ceste po ZDA naj bi namenili 68 milijard dolarjev, za javne prevoze pa 21 milijard. Revnim študentom bi za posojila namenili 880 milijonov dolarjev.
Za pomoč tujini in zunanjo politiko Bidnov predlog predvideva skupaj 60,4 milijarde dolarjev za State Department in Ameriško agencijo za pomoč tujini (Usaid). Za humanitarno pomoč bi naj v letu 2023 namenili 6,4 milijarde dolarjev, ZDA nameravajo v letu 2023 sprejeti skupaj 125.000 beguncev.
Za boj proti avtokratskim režimom in korupciji v tujini ter zavajanjem bi naj šlo 2,6 milijarde dolarjev. Sem spada tudi boj proti spolnemu nasilju, utrjevanje vladavine prava, promocija človekovih pravic in podobno. ZDA bi za svetovno zdravje namenile 3,9 milijarde dolarjev.
V Bidnovem proračunu pa se ne omenja zaščita trgov marihuane v zveznih državah pred pregonom zvezne policije. Marihuana je v številnih zveznih državah legalizirana, po zvezni zakonodaji pa še vedno prepovedana. Biden je obljubil, da bo to neskladje odpravil z zaščitnim ukrepom, ki bi zvezni policiji prepovedal pregon, vendar tega v proračunu ni. Glavno besedo glede proračunske porabe ima sicer v ZDA zvezni kongres.
