Kot mnogi je tudi Sergij Petrušenko takrat mislil, da bo kmalu umrl. "Le nekaj ur po predvajanju intervjuja so Sky News preplavila sporočila ljudi, ki so spraševali po njem. Njihove skrbi za fanta na mostu, kot smo ga poimenovali, vse do danes niso pojenjale. Zato smo ukrajinsko vojsko prosili, ali nam lahko potrdi, da je živ, in nam ga pomaga najti. Potrebovali so več kot dva meseca, da so ga izsledili. Po pravici povedano, je to težka naloga sredi vojne, vendar so nam potrdili, da je živ," piše dopisnik britanskega Sky Newsa Stuart Ramsay.
Ta teden sta se Stuart in Sergij znova srečala. Sergij ni več "fant na mostu", zdaj dela kot vojaški kuhar. "Segla sva si v roke in se objela. Še danes ne more verjeti, da je postal tako slaven, vsak dan mu piše na stotine ljudi in ga vabi, da jih obišče po vojni ... vse – od Finske do Havajev."
"Na družbenih omrežjih mi na stotine ljudi vsak dan pošilja sporočila. Sprašujejo me o moji družini in kako sem jaz. Poskušal sem odgovoriti vsakemu posebej, a na koncu enostavno nisem mogel," je povedal Sergij.
Od fanta na mostu do kuharja
Stuart in Sergij sta se srečala v improvizirani kuhinji ob gozdu v regiji Kijev, ko je pripravljal kosilo za vojake, ki so se urili za boj. "Prvič, ko sva se spoznala, še nisem kuhal, pred nekaj meseci pa sem prišel sem, kamor sodim – v kuhinjo. In že mesece v različnih krajih kuham za vojake. To je izjemno pomembno delo – ne morejo se boriti, če so lačni," je ponosen.
Še več, to delo ga je navdihnilo, da uresniči svoje sanje. Po vojni želi odpotovati v Italijo, poskusiti kulinariko in se morda celo izučiti za poklicnega kuharja. Pravi, da je v zadnjih 12 mesecih hitro odrasel. "Počutim se starejšega in tudi videti sem starejši, odkar si me nazadnje videl," pove Stuartu v smehu.
Ta ob tem prizna, da sta se prvič srečala povsem naključno. "Odločili smo se posneti mostove, ki vodijo v srce Kijeva, in most za pešce, ki smo ga opazili med vožnjo, je bil popoln za to. S puško v rokah je Sergij pristopil in nas vprašal, kaj počnemo. Pojasnili smo mu in rekel je, da lahko snemamo, vendar mora on ostati in nas gledati. Bil je prijazen mladenič in ko smo končali s snemanjem, sem brez kakršnega koli pričakovanja vprašal, ali bi ga lahko intervjuvali. Nisva dolgo govorila, a njegova zgodba je odmevala med ljudmi po vsem svetu."
Sergij je bil takrat nekoliko zmeden glede tega, kako bi dejansko lahko bil koristen v bitki, saj je v svojem življenju izstrelil le 16 nabojev. Ta številka je zdaj med 50 in 60, pravi. Še vedno pa najraje kuha.
Njegova družina je na varnem
Njegovo domačo vas v regiji Sumi so ukrajinske sile osvobodile, njegovi starši in stari starši so dobro, je še povedal. "Imam srečo, da je moja družina v redu. Moji sorodniki, moji prijatelji so v redu. Toda ko so Rusi zavzeli mojo vas, je bilo nekaj ljudi ranjenih, nekaj ubitih," se spominja.
Tako kot mnogi je tudi on prepričan, da bo Ukrajina v tej vojni zmagala. "Ljudje so zelo odločeni braniti svojo državo ... sčasoma jih bomo (ruske vojake) potisnili nazaj na njihove meje, morda celo dlje. Ne bodo zmagali," je odločen.
