Slovenija

Golob: Ne načrtujemo novih davkov za prebivalstvo

Ljubljana, 07. 11. 2023 12.12 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 8 min
Avtor
M.S., STA, N.V.
Komentarji
555

Premier Robert Golob je gostil posvet vodij parlamentarnih strank. Govorili so o osnutku predloga zakona o obnovi po avgustovski ujmi, po besedah Goloba pa iščejo konsenzualne rešitve. Ob tem je poudaril, da vlada ne načrtuje nobenih novih davkov za prebivalstvo in iz naslova dela. Zakonski predlog naj bi vlada potrjevala čez okoli dva tedna. Dodatne obremenitve gospodarstva, ki jih predvideva predlog zakona o obnovi, pa so po mnenju Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) korak v napačno smer. Nekatere predvidene ukrepe pozdravljajo, a so prepričani, da bi morali prihodke v državno blagajno povečevati prek višje gospodarske rasti in ne novih davkov.

Več videovsebin
  • Iz 24UR: "Dodatnih davkov za prebivalstvo ne bo"
    03:15
    Iz 24UR: "Dodatnih davkov za prebivalstvo ne bo"
  • Iz SVETA: Zakon o obnovi po poplavah
    03:02
    Iz SVETA: Zakon o obnovi po poplavah

 

Premier Robert Golob je na novinarski konferenci uvodoma pojasnil, da so opravili prvo posvetovanje na temo osnutka predloga zakona o obnovi, ki so ga pripravljali dva meseca. V zadnjih 10 dneh je bil osnutek poslan vsem deležnikom z namenom pridobivanja pripomb, je dodal. 

Golob je posvet z vodji parlamentarnih strank sklical z namenom iskanja konsenzualnih rešitev, saj zakon, kot ocenjuje premier, pomembno posega v obstoječo zakonodajo in pravice ljudi ter gospodarstva. Finančne vire bodo sprva pridobili na nivoju varčevanja v proračunu, naslednji korak so povečane dividende (izplačilo bilančnega dobička SDH), tretji korak pa novi davčni viri, kot sta denimo davek na dohodek pravnih oseb in davek na bilančno vsoto bank. 

Premier je ob tem poudaril, da vlada ne načrtuje nobenih novih davkov za prebivalstvo in iz naslova dela. Namenski viri za financiranje obnove se bodo sicer zbirali na posebnem proračunskem skladu. Podrobni finančni učinki zakona bodo sicer po njegovih besedah znani, ko bo znana natančna vsebina zakonskega predloga, torej ob sprejemu na vladi. Je pa spomnil, da bo glavna obremenitev proračuna v tem letu, ko je za popoplavno sanacijo skladno z rebalansom namenjenih 520 milijonov evrov, in v letu 2024, ko je načrtovana poraba v višini okoli 1,1 milijarde evrov.

Pri tem je izpostavil, da letos ni bilo nobenega novega davka za potrebe sanacije, tudi v letu 2024 ne bo dodatne obremenitve, saj bodo sredstva zagotovljena iz solidarnostnega sklada EU, dobička SDH in z varčevalnimi ukrepi oz zadolževanjem. Prvi prilivi od dodatnih davkov so predvideni v letu 2025.

Današnji pogovori so Goloba navdali z optimizmom, da bo konsenz glede zakonske vsebine znotraj politike mogoče doseči, enako pričakuje tudi v usklajevanjih z občinami in socialnimi partnerji. Med novostmi, o katerih je bilo govora danes, je predsednik vlade omenil dodaten strokovni nadzor nad popoplavno obnovo in porabo sredstev iz posebnega proračunskega sklada, ki bo glede na zakonski osnutek vzpostavljen za namen financiranja obnove. Ta dodatni nadzor naj bi dodali nadzoru vseh ostalih ustanov, na čelu z računskim sodiščem, in parlamentarnemu nadzoru.

Kot drugo pomembno novost, o kateri naj bi se danes strinjala politika, pa je izpostavil prilagoditev sedanje ureditve na področju urejanja vodotokov in plazov, po kateri je to v pristojnosti države. Občine namreč že nekaj časa glasno pozivajo k temu, da bi se to pristojnost s ciljem povečanja učinkovitosti in odzivnosti v pomembnem delu preneslo na lokalne skupnosti.

Janša: Veliko rešitev je dobrih

Predsednik SDS Janez Janša je dejla, da pristop pri omenjenem zakonu ustrezen v kritičnih razmerah. Spomnil je, da je njegova vlada v času covida-19 sprejela 10 zakonov, ki so, podobno kot zakon o obnovi, spreminjali vrsto drugih zakonov, po besedah Janše pa so bili takrat zaradi tega tarča kritik. 

Janša sicer ocenjuje, da je veliko rešitev v zakonu dobrih, in te bodo v SDS podprli. Nekatere rešitve bodo tudi predlagali. V zakonskem osnutku Janša pogreša bolj jasno opredelitev prioritetnih nalog in projektov ter časovnice in stroškov zanje, prav tako pa meni, da je v besedilu veliko tudi stvari, ki tja ne sodijo. Med temi je omenil navedbo tretje razvoje osi kot strateškega projekta države, saj da je to tako ali tako jasno že zdaj.

Kot največjo dodano vrednost današnjega sestanka vidi prav soglasje oz. veliko strinjanje, da se v zakonu drugače uredi pristojnost za urejanje vodotokov. Razmere na terenu namreč po njegovih besedah jasno kažejo, da država iz centra ne more reševati vsega tega in da morajo imeti pristojnost nad tem tudi občine. Če bo res obveljalo, kar se je danes omenjalo, bomo naredili zelo veliko, da posledice ob prihodnjih ujmah ne bodo tako velike, je prepričan Janša.

Nad idejo o civilnem strokovnem nadzoru medtem ni preveč navdušen. Ne vzbuja mu namreč zaupanja, če ne bo imel resnih orodij za nadzor. V SDS bodo tako predlagali, da celotno porabo nadzoruje računsko sodišče, in to vsako leto za leto nazaj.

Jani Prednik iz SD je medtem izrazil zadovoljstvo s pristopom sprejemanja tega zakona. Ob tem je izrazil upanje, da zakon, glede na posledice, ki jih je pustila ujma, ne bo postal točka političnega obračunavanja. 

V SD so po njegovih besedah zahtevali vključitev členov, ki ne bodo prinesli le sanacije Koroške in Zgornje Savinjske doline, temveč pozneje tudi razvoj teh območij. "Verjamem, da ta zakon ne bo točka političnega obračunavanja in da bomo v končnem sprejemanju v državnem zboru prišli do takšnega zakona, s katerim bomo zadovoljni vsi," je dodal.

Po besedah koordinatorice Levice Aste Vrečko pa je ključno, da se čim prej začne drugi del sanacije po neurjih. Zakon o obnovi bo dobra osnova za prihodnje delo vlade na tem področju, je ocenila. Izpostavila je tudi pomen namenske porabe sredstev za obnovo. "Nujno pa je, da se ob tem zamislimo tudi nad posledicami podnebnih sprememb, ki so tudi med povzročitelji tovrstnih katastrof," je dodala.

Po mnenju Tonina zakonski predlog potrebuje nekaj popravkov in dopolnitev

Predsednik opozicijske NSi Matej Tonin je pozdravil željo, da se o tako pomembnih zakonih skušata najprej uskladiti koalicija in opozicija. Zakonski predlog po mnenju NSi potrebuje nekaj popravkov in dopolnitev, nekatere stvari pa bi morali iz njega povsem izključiti.

Kot eno največjih pomanjkljivosti je tudi Tonin izpostavil področje urejanja vodotokov. "Te poplave so se v tako velikem obsegu zgodile prav zaradi slabega urejanja vodotokov. Jasno je, da sedanji sistem urejanja vodotokov ne deluje, sedanji sistem koncesionarjev ni dajal pravih rezultatov," je dejal. Vsaj za drugi red voda bi morale biti pristojne občine, saj bolje poznajo razmere na terenu, je dodal.

Posebej kritičen je bil sicer prvak NSi do načrtovane dodatne obdavčitve gospodarstva. "Če bo dodatna obremenitev gospodarstva ostala tudi v končni različici zakona, Nova Slovenija tega zakona ne bo podprla," je napovedal. V predlogu zakona NSi med drugim pogreša tudi sankcije, če se pristojni ne bodo držali predpisanih rokov v postopkih, obenem pa si opredelitev za prednostno naložbo želi tudi za južni krak tretje razvojne osi.

Krajšanje rokov in pospešitev gradnje

Zakon bo sicer podrobno opredelil sanacijo in vire njenega financiranja, prinesel pa bo tudi vrsto ukrepov, med drugim krajšanje nekaterih rokov z namenom pospešitev gradnje. 

Vlada je osnutek predloga zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev obravnavala konec oktobra, pred dokončno potrditvijo pa ga je v usklajevanja poslala še socialnim partnerjem, parlamentarnim strankam in drugi zainteresirani javnosti. 

Z zakonom želi vlada pospešiti postopke na področju gradnje. Med drugim mnenjedajalcu nalaga, da mora pri gradnji državne infrastrukture na razvojnih projektih, ki so v interesu tako države kot prizadete regije, projektne pogoje izdati v 15 dneh od prejema zahteve, je razvidno iz osnutka predloga zakona, ki ga je pridobila STA.

Posveta so se poleg Goloba, infrastrukturne ministrice Alenke Bratušek in vodje vladne službe za obnovo Boštjana Šefica med drugim udeležili še Janez Janša in Jelka Godec (SDS), Matej Tonin in Janez Cigler Kralj (NSi), Asta Vrečko in Matej T. Vatovec (Levica) in Matjaž Han ter Jani Prednik (SD).

Za pomoč prebivalcem je v predlogu zakona med drugim predvidena jamstvena shema za posojila s subvencionirano obrestno mero. Za ta posojila bo izdano stoodstotno jamstvo države, tako da bodo na voljo tudi posameznikom, ki niso kreditno sposobni. Za gospodarstvo in občine pa so predvideni ukrepi, ki se bodo izvajali prek različnih finančnih instrumentov, z nepovratnimi in tudi povratnimi sredstvi.

GZS: Dodatne obremenitve gospodarstva korak v napačno smer

Največja težava Slovenije je stalno spreminjanje pogojev za delo, gospodarstvo pa za konkurenčnost potrebuje predvidljivo poslovno okolje, je v današnji izjavi za medije v Ljubljani dejala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. "Z vedno novimi pravili postajamo nekonkurenčni in nezanimivi za vlagatelje. Vlada gospodarstvu samo nalaga dodatne obveznosti," je poudarila.

Naštela je med drugim odpravo nekaterih davčnih razbremenitev, zakon o dolgotrajni oskrbi in novelo zakona o delovnih razmerjih. "Na vidiku ni nikakršne razbremenitve, medtem pa gospodarska rast, na kar smo opozarjali že ves čas, po zadnjih ocenah analitike znaša že samo 1,5 odstotka in bo padla na en odstotek," je dejala.

Obnova po ujmah je lahko velika priložnost za gospodarstvo, a načrt obnove ne vključuje seznama razvojnih projektov, je opozorila. Nekatere predvidene ukrepe na GZS pozdravljajo, a opozarjajo, da bi morali veljati že prej. "Vprašati se je treba, kaj pa lahko naredimo za razbremenitev, da se gospodarstvo okrepi in da naravne nesreče jemljemo kot priložnost, da bomo prihodke v državno državno blagajno povečali skozi gospodarsko rast in ne zaradi novih davkov," je poudarila.

Pozvala je tudi k razmisleku o postopni uskladitvi minimalne plače. Če bi se zvišala v dveh delih, bi to podjetjem po njenih besedah nedvomno pomagalo prebroditi zahtevne razmere. Dvig minimalne plače namreč povzroči tudi postopno zvišanje ostalih plač. "Delovna mesta se že izgubljajo in se bodo s tako politiko samo še bolj," je dodala.

V osnutku predloga zakona o obnovi, o katerem so na današnjem posvetu razpravljali tudi vodje parlamentarnih strank, je ob začasnem petletnem davku na bilančno vsoto bank v višini 0,2 odstotka (ob zgornji omejitvi 30 odstotkov dobička iz rednega poslovanja) ter delu dobička in bilančnega dobička Slovenskega državnega holdinga kot eden od virov financiranja ukrepov predvideno začasno petletno zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke na 22 odstotkov. Za obnovo bi se sicer uporabljala le razlika med prihodki po 19-odstotni stopnji in izplenom od začasno zvišane stopnje.

  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou

KOMENTARJI (555)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Senzor
21. 12. 2023 15.02
+1
PV Golob ne načrtuje nove davke (že starih je preveč). Brez normalnega zdravstva je tudi dolgotrajna oskrba brezpredmetna in neuporabna. Pričakuje vse več migrantov, ki bodo koristili našo socialo. To so škodljivi skrajni izdajalci.
Litlmen
09. 11. 2023 18.55
+1
Prednik nima pojma kaj govori
rovte
09. 11. 2023 14.10
+1
Ja, za dva meseca, potem pa udri po narodu!!
Castrum
09. 11. 2023 11.13
-1
Legendarni Alan B'Stard.....vsaka podobnost z aktualnim PV je zgolj naključna...
Litlmen
09. 11. 2023 08.34
-3
Golob zavaja in laže
Svetec 2021
07. 11. 2023 21.58
+10
Imamo najboljšo vlado do sedaj !!!!!
Castrum
09. 11. 2023 11.15
+5
Groucho Marx
07. 11. 2023 21.42
-4
Kuštravi pravljičar, nihče ti nič več ne verjame, spregledali smo te skoz in skoz. 😅🤣
deny-p
07. 11. 2023 21.34
-5
Kaj pa trošarine....., to pa niso €....???
Svetec 2021
07. 11. 2023 21.56
+5
Trošarine je vsaka vlada višala ! Čiki bi tak mogli bit 10€
Raček Pujsaček
07. 11. 2023 21.27
-3
Jelka! Zdaj pa prav glej na nas!
Raček Pujsaček
07. 11. 2023 21.07
-3
Ma! Do grla smo v davkarijah! Enkrat devalvacija pol inflacija; deflacija; Vglavnem kar naprej neko preobračanje denarja kot da smo državljani tžno blago!
OvcjiPastir
07. 11. 2023 21.35
+2
OvcjiPastir
07. 11. 2023 21.06
+8
Po dveh mučnih letih prenašanja Janše je Golobova vlada pravi balzam za dušo.
Groucho Marx
07. 11. 2023 21.42
-4
Štiri noge dobro, dve nogi slabo, štiri noge dobro, dve nogi slabo.... beeee...... 🤣😅
G. Papež
07. 11. 2023 20.55
-5
Bravo Robi, še vedno držimo stopničke v eur območju in širše glede višine inflacije.
SREBRNIBREG.
07. 11. 2023 20.47
+13
V tovarni laži na Trstenjakovi že tiskajo kakšne nove jumbo plakate za lažno blatenje Goloba?
ap100
07. 11. 2023 20.53
-5
SREBRNIBREG.
07. 11. 2023 21.00
+9
To pa verjamem. Vendar sodijo bolj v Ciciban, ker tam so pravljice za otroke na na jumbo plakate.
Groucho Marx
07. 11. 2023 21.43
+0
Kuštravec zadosti sam sebe blati. 🤣😅
Dark Knight
08. 11. 2023 10.28
+1
pager
07. 11. 2023 20.40
+1
Mimogrede, trenutno sem v Nemčiji in kupujem kaki po 36 centov kom, v slo pa dam za kaki okoli 78 centov ista kvaliteta, tle se davki skrivajo
SlepiSlovenc
07. 11. 2023 20.39
-3
Že 30 let nas vsi po vrst vlečejo za nos in dobro živijo na naš račun. Ljudje odprite oči vendar. 🥸
Dark Knight
07. 11. 2023 20.39
-13
Apostol, ne pomaga ti nič dežurati in nabijati minuse, ljudje vas imajo dosti. Lahko noč 😁
Groucho Marx
07. 11. 2023 20.29
-9
Rek 'laže kot pes teče' je dobil moderno različico 'laže kot Golob'.
INAZ
07. 11. 2023 20.26
-13
Že jutri bo govoril drugače. To je pač Golob.
Sortegilio
07. 11. 2023 20.22
-10
Prodajanje megle. Tudi ce ne bo novih, obstojece davke boste dvignili. Sedanja vlada je garant za drazje zivljenje.
proofreader
07. 11. 2023 20.17
-16
Golob ima dolg nos in kratke noge. 🐦🥁🚮
SREBRNIBREG.
07. 11. 2023 20.27
+17