Foto: EPA
Foto: EPA

Večina kazalnikov je ob koncu polletja kazala ugodno gospodarsko sliko, v julijskem pregledu gospodarskih gibanj ugotavlja Banka Slovenije. S pomočjo modelske infrastrukture in po trenutno dosegljivih podatkih v osrednji slovenski finančni ustanovi ocenjujejo, da bi bila lahko četrtletna rast BDP-ja v drugem četrtletju 0,9-odstotna. V prvem trimesečju je po desezoniranih podatkih na četrtletni ravni dosegla 0,8 odstotka, na letni pa 9,6 odstotka.

Poslabšuje pa se po opozorilih Banke Slovenije gospodarska klima, tako da so tudi napovedi za gospodarsko aktivnost v nadaljevanju leta manj spodbudne. Za celotno leto 2022 je Banka Slovenije, predvsem zaradi močnega prenosa aktivnosti s konca prejšnjega leta v prve mesece tega, napoved rasti BDP-ja pred kratkim zvišala za 1,8 odstotne točke, na 5,8 odstotka. A že takrat je poudarila, da se čez leto gibanja umirjajo, obstaja pa tudi negativen scenarij v primeru hujše zaostritve razmer v Ukrajini in popolne prekinitve oskrbe Evrope z ruskim plinom in nafto.

Trenutno ni zaznati umirjanja v slovenskem izvozu

Podobno je na ravni območja z evrom. Gospodarske razmere v območju so bile v prvem polletju kljub visoki inflaciji po prvih ocenah solidne. Napovedi za tretje četrtletje pa so po navedbah Banke Slovenije ob nadaljevanju težav v dobavnih verigah, visokih inflacijskih pritiskih in nižjih vrednostih kazalnikov gospodarske klime manj spodbudne.

Kljub takšnemu razvoju dogodkov trenutno ni zaznati umirjanja v slovenskem izvozu. Anketni kazalniki po navedbah Banke Slovenije nakazujejo težje razmere na tujih trgih za slovenska predelovalna podjetja v maju in juniju, a hkrati celo zmeren izvozni optimizem za tretje četrtletje, in to kljub geopolitičnim razmeram in cenovnim pritiskom.

Če so imeli vojna v Ukrajini in z njo povezani gospodarski pretresi v prvem polletju še razmeroma omejen vpliv na gospodarsko dejavnost in je močnejši negativen učinek pričakovati v drugem polletju, pa se ruski napad na Ukrajino že izrazito pozna na že prej povišani inflaciji.

Ob energentih največja rast cen hrane

V Sloveniji je inflacija junija pospešila na 10,8 odstotka, poleg energentov pa so se najbolj okrepile cene hrane. Skupno te prispevajo skoraj dve tretjini k medletni inflaciji. Ob tem se nadaljujejo težave v svetovnih dobavnih verigah, ki poganjajo cene neenergetskih industrijskih izdelkov, v rasti cen storitev pa po pojasnilih Banke Slovenije prevladujejo močno domače povpraševanje in naraščajoči stroški podjetij.

Širših plačnih pritiskov za zdaj v Banki Slovenije še ne zaznavajo, a so v trenutnih razmerah precejšnje inflacijsko tveganje. Rast plač za zdaj ostaja zmerna.