Nedelja, 7. 8. 2022, 21.54
1 leto, 8 mesecev
To mesto velja za svetovno prestolnico vohunov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,94
11
Dunaj je v času hladne vojne dobil vzdevek svetovna prestolnica vohunov.
Avstrija je nevtralna država, v njeni prestolnici pa imajo sedež številne mednarodne ustanove. Tudi zaradi tega po oceni poznavalcev v glavnem mestu naše severne sosede deluje okoli 7.000 vohunov, ki se ponavadi pretvarjajo, da so diplomati.
Leta 1949, na začetku hladne vojne, je v zahodne kinodvorane prišel britansko-ameriški vohunski film Tretji človek (ang. The third man). Zgodba se dogaja na povojnem Dunaju, ki je bil tedaj, tako kot preostala Avstrija, razdeljen na štiri zasedbena območja: sovjetsko, ameriško, britansko in francosko.
Izmenjava ujetih vohunov na Dunaju
Takrat se je začel sloves Dunaja kot vohunske prestolnica sveta, v kateri se srečujejo in soočajo zahodni ter komunistični agentje. Kot na svoji spletni strani piše ameriška televizija NBC, ni naključje, da je bilo prav avstrijsko glavno mesto izbrano za kraj zamenjave ujetih ameriških in ruskih vohunov julija 2010.
Med izmenjanimi vohuni je bila tudi razvpita ruska vohunka Anna Chapman (rusko Ana Kuščenko), ki je vohunila v ZDA po naročilu ruske obveščevalne službe SVR.
Vohuni, ki se skrivajo za diplomatsko krinko
Kot piše NBC, imajo v Avstriji po zaslugi njenega statusa nevtralne države sedež številne nevladne in mednarodne organizacije. Poznavalci pravijo, da so številni diplomati, ki delajo na Dunaju, v resnici vohuni oziroma agenti obveščevalnih služb.
Na Dunaju imajo sedež številne pomembne mednarodne organizacije, med drugim Opec, Mednarodna agencija za jedrske energijo ter Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi. To je dodatni magnet za prihod vohunov.
Po oceni Siegfrieda Beera, zgodovinarja in vodilnega strokovnjaka za vohunstvo v Avstrijskem centru za obveščevalne službe, propagandne in varnostne študije, na Dunaju deluje okoli 7.000 vohunov.
Vohunjenje kot posel
"Avstrijska vlada je želela ostati nevtralna, zato je razvila vzdušje, v katerem so se vsi počutili precej prijetno in imeli koristi drug od drugega. To je bil posel, veste. /.../ Vohunjenje je bil posel. Še vedno je. V državo pripelje veliko ljudi z veliko denarja in veliko podpore," je pred leti za BBC povedal Beer.
Naša severna soseda je nevtralna od leta 1955, ko je bila z dovoljenjem Sovjetov, Američanov, Britancev in Francozov spet obnovljena kot nevtralna država. Nevtralnost kot pogoj za obnovo avstrijske državnosti in suverenosti je zahtevala Moskva.
Strah pred odtekanjem informacij v Rusijo
Avstrija bo v nasprotju s Finsko in Švedsko, ki bosta po končanem postopku ratifikacij članici Nata, tudi v prihodnje ohranila svoj nevtralni status. Avstrija je članica EU od leta 1995.
Afera Ibiza je leta 2019 spodnesla Heinza-Christiana Stracheja in njegovo prorusko Svobodnjaško stranko Avstrije (FPÖ). Pred tem so prihajala iz tujine svarila, ker so imeli svobodnjaki zaradi vodenja notranjega in obrambnega ministrstva dostop do občutljivih obveščevalnih podatkov.
Že leta 2017, ko so Putinovi Rusiji naklonjeni svobodnjaki v prvi vladi konservativca Sebastiana Kurza dobili notranje in obrambno ministrstvo ter s tem dostop do zaupnih obveščevalnih podatkov, so številni na Zahodu, še zlasti pa Američani, začeli opozarjati na morebitno odtekanje zahodnih skrivnosti v Moskvo.
Afera Ibiza odnese proruske svobodnjake
Naključje ali ne, maja 2019 je zaradi na skrivaj posnetega pogovora takratnega vodje svobodnjakov Heinza-Christiana Stracheja z domnevno hčerko nekega ruskega naftnega in plinskega milijarderja na otoku Ibiza izbruhnila afera, ki je odnesla svobodnjake iz vlade.
Še zlasti po ruskem napadu na Ukrajino februarja letos pa so na Zahodu znova začela sumničavo gledati na Avstrijo zaradi njenih tesnih in prijateljskih stikov s Putinovo Rusijo in ruskimi podjetji.
Dunajski valček s Putinom
Maja letos je ameriški Washington Post objavil članek s pomenljivim naslovom: Vienna must end its long waltz with Putin (sl. Dunaj mora končati svoj dolgi valček s Putinom).
V Avstriji tesnih stikov z Rusijo nimajo samo svobodnjaški, ampak tudi socialdemokratski in konservativni politiki. Številni so po koncu svoje politične kariere dobili dobro plačane službe v ruskih državnih in zasebnih podjetjih. Med njimi je tudi nekdanja avstrijska zunanja ministrica Karin Kneissl, ki je avgusta 2018 na svojo poroko povabila tudi ruskega predsednika Vladimirja Putina in z njim tudi zaplesala.
Washington Post je med drugim spomnil, da imajo avstrijske povezave z Moskvo na področju energetike že dolgo zgodovino. Kmalu po obnovi državnosti leta 1955 je Dunaj od Sovjetov prevzel avstrijsko energetsko infrastrukturo. Sovjetska uprava za mineralna olja je postala današnja družba OMV.
Avstrijska vloga pri dobavi ruskih energentov
Leta 1968 je Avstrija kot prva država zahodno od železne zavese podpisala pogodbo o dobavi zemeljskega plina iz Sovjetske zveze. Postala je središče za ruske energente, ki tečejo v zahodno Evropo.
Morda zato ne preseneča, da je bil avstrijski kancler Karl Nehammer prvi voditelj kakšne od držav EU, ki se je osebno srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom po izbruhu rusko-ukrajinske vojne 24. februarja letos.
11