Talibani preprečujejo dostop do letališča v Kabulu

Letališče v Kabulu, od koder številne države nadaljujejo evakuacijo svojih in afganistanskih državljanov, nadzoruje približno 4500 ameriških vojakov, vendar pa vse poti do letališča nadzorujejo talibani. Ti so okrog letališča vzpostavili kontrolne točke, predvsem Afganistancem pa preprečujejo dostop do letališča. Talibani se sicer soočajo tudi z blokado finančnih sredstev.

KABUL > Po navedbah očividcev talibani ljudem ne dovolijo vstopiti na območje letališča, med drugim tudi tistim, ki imajo za to potrebne dokumente.

Talibani so streljali v zrak in tepli ljudi s puškami, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal eden od očividcev, ki se je skušal prebiti do letališča. Talibani so potrdili, da so streljali v zrak, da bi pregnali množico.

Številni Afganistanci se v obupnem poskusu pobega iz države, potem ko so talibani v nedeljo prevzeli nadzor, še naprej skušajo prebiti do letališča. Vendar talibani Afganistancem brez potnih listin ne dovolijo dostopa na območje letališča, težave imajo tudi tisti z veljavnimi dokumenti, poroča britanski BBC.

ZDA so v sredo sporočile, da so se talibani odrekli obljubam, da bodo Afganistancem, ki so sodelovali z Združenimi državami in njihovimi zavezniki, dovolili odhod iz države. "Videli smo poročila, da talibani v nasprotju z javnimi izjavami in zavezami naši vladi blokirajo Afganistance, ki želijo zapustiti državo, da bi prišli do letališča," je opozorila namestnica ameriškega državnega sekretarja Wendy Sherman.

"Pričakujemo, da bodo vsem ameriškim državljanom, vsem državljanom tretjih držav in vsem Afganistancem, ki želijo oditi, omogočili varno in brez nadlegovanja," je dodala.

Talibanski voditelji so sicer v zadnjih dneh večkrat zatrdili, da se ne bodo maščevali svojim nasprotnikom. Tiskovni predstavnik talibanov Zabihulah Mudžahid je v torek dejal, da se bo novi režim "pozitivno razlikoval" od tistega, ki je vladal v obdobju od 1996 do 2001.

Afganistan je v veliki meri odvisen od tuje pomoči

Medtem ko talibani vzpostavljajo oblast v Afganistanu, so jim ZDA in druge zahodne inštitucije blokirale dostop do državnih finančnih sredstev. To po oceni strokovnjakov predstavlja velik pritisk na skrajneže, saj je Afganistan kot ena najrevnejših držav v veliki meri odvisen od tuje pomoči.

Ameriška vlada in ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) naj bi po poročanju ameriških medijev že zamrznili več milijard dolarjev rezerv v valuti afgani. Vlada ameriškega predsednika Joeja Bidna naj bi že preklicala pošiljko dolarjev, ki so jo prejšnji teden poslali v Afganistan.

ZDA pa blokirajo tudi dostop talibanov do vladnih računov, s katerimi upravljajo Fed in druge ameriške banke. Skušajo tudi preprečiti, da bi se skrajneži dokopali do skoraj 500 milijonov dolarjev rezerv pri Mednarodnem denarnem skladu (IMF).

Ta je sicer v sredo že napovedal, da bo začasno prekinil vso pomoč Afganistanu, saj da obstaja negotovost glede priznavanja talibanske vlade. Tudi drugi večji donatorji so že nakazali, da bodo verjetno prekinili financiranje.

Guverner afganistanske centralne banke Ajmal Ahmadi, ki je zbežal v tujino, je v sredo tvitnil, da je v ameriški centralni banki okoli sedem milijard dolarjev rezerv. Dve milijardi rezerv pa je drugod po svetu. "Glede na to, da so talibani na mednarodnem seznamu sankcij, se pričakuje (...) da bodo takšna sredstva zamrznili in da ne bodo na voljo talibanom," je zapisal.

Lani je tuja finančna pomoč predstavljala skoraj 43 odstotkov afganistanskega BDP

"Afganistan je zelo odvisen od tuje pomoči. Tuja pomoč je okoli desetkrat višja od tega, kar je uspelo talibanom zbrati z lastnim financiranjem," je povedala strokovnjakinja za Afganistan z inštituta Brookings Vanda Felbag-Brown.

Lani je tuja finančna pomoč predstavljala skoraj 43 odstotkov afganistanskega bruto domačega proizvoda (BDP).

Po oceni strokovnjakov bi lahko imel finančni pritisk ključno vlogo za Zahod v odnosu s talibani.

Talibani večino sredstev dobijo preko kriminalnih aktivnosti, kot je gojenje maka za proizvodnjo heroina in tihotapljenje drog. Nekaj sredstev dobijo tudi z ugrabitvami in izsiljevanjem.

Letno naj bi skrajneži tako dobili od 300 milijonov do 1,5 milijarde na leto, je razvidno iz poročila odbora Varnostnega sveta ZN za sankcije iz leta 2020.

---