Torek, 10. 8. 2021, 11.27
2 leti, 8 mesecev
Kdaj bo končan kanalizacijski vod v Ljubljani, vreden 135 milijonov evrov? To pravi minister.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,67
25
Projekt Čisto zares, v sklopu katerega je predvidena tudi gradnja povezovalnega kanala C0, je vreden 135,6 milijona evrov.
Gradnja kanalizacijskih cevi na območju med Brodom in Črnučami v Ljubljani že od lanskega aprila stoji. Na pozabljen, dobra dva kilometra dolg sporni odsek je na dan izida referenduma o vodah spomnil okoljski minister Andrej Vizjak. Agencija RS za okolje (Arso) je sicer lani zavrnila vlogo MOL za okoljevarstveno soglasje in odgovornost preložila na ministrstvo, piše Delo. Na objave v medijih so se odzvali tudi na ministrstvu za notranje zadeve. Odziv na, po mnenju ministra Aleša Hojsa, lažnivi zapis, spodaj objavljamo v celoti.
"Še enkrat poudarjam, da se bom zavzemal za slovenske vode in za to, da bodo ostale takšne, kot so, da bodo ljudje pili zdravo, čisto pitno vodo. Naravnost pa se čudim, da takšen cirkus zganjate ob tem zakonu, ko pa je bil kanal C0 čez vodonosnik v Ljubljani, pa ste bili bolj ali manj tiho," je za TV Slovenija 11. julija dejal minister Andrej Vizjak.
Na vprašanje, ali je po mnenju okoljskega ministra gradnja kanala C0 še vedno sporna, so za Delo na ministrstvu odgovorili: "Odgovornost ministra za okolje in prostor je zaščita okolja, narave in skrb za zdravje ter varnost ljudi. Minister Vizjak je te cilje zasledoval tako z zakonom o vodah kot tudi z zahtevo, da se za projekt kanal C0 izpelje postopek presoje vplivov na okolje. S tem bodo obdelane vse možne tehnične rešitve in pogoji za umestitev tega kanala na območju ljubljanske podtalnice."
Gre za oklep okoli cevi kanala C0.
Projekt, ki razburja slovensko javnost in politiko
Projekt je zaradi poteka trase čez ljubljanski vodonosnik že od samega začetka razburjal laično in strokovno javnost, pa tudi politiko. Novembra 2019 so poslanci državnega zbora zahtevali revizijo celotnega projekta. Takratni minister za okolje Simon Zajc je moral na njihovo zahtevo preveriti vse postopke umeščanja trase v cevovod.
Nato je jeseni 2020 Agencija RS za okolje (Arso) zahtevala, da občina za gradnjo kanala C0 pridobi okoljevarstveno soglasje in izvede presojo vplivov na okolje. Občina je decembra vlogo vložila, Arso pa jo je januarja letos zavrnil, saj naj za to ne bi bili pristojni, piše Delo. Za vodenje integralnega postopka, za katerega je treba pridobiti predpisano gradbeno dovoljenje, in presoje vplivov na okolje je namreč pristojno okoljsko ministrstvo. Na občini so se na sklep pritožili, a je bila pritožba zavrnjena. Na Arsu informacije o tem, ali je občina že vložila tožbo proti sklepu o zavrnitvi vloge za izdajo okoljevarstvenega soglasja, nimajo.
V integralnem postopku odloča ministrstvo za okolje in prostor. "Mestna občina Ljubljana na ministrstvo za okolje in prostor zahteve za integralni postopek za izdajo gradbenega dovoljenja za navedeni nameravani poseg še ni podala," so za STA navedli na ministrstvu.
Za Delo pa so na Mestni občini Ljubljana pojasnili, da finančne škode zaradi ustavitve gradnje ni in da priprava ter izvedba projekta potekata v skladu s slovensko in evropsko zakonodajo. Komentirali so tudi izjavo ministra Vizjaka. "Zdi se, da je minister izjavo podal pod vtisom rezultata na referendumu o vodah. Dejstvo je, da je bila trasa povezovalnega kanala C0 začrtana že leta 1991, v času, ko je bil župan MOL Jože Strgar, direktor javnega podjetja Vodovod - Kanalizacija Anton Kranjc, tehnični direktor pa Aleš Hojs," so zapisali na MOL.
"Leta 1991 je bil Jože Strgar predsednik mestne skupščine in ni imel nobenih izvršnih pooblastil, torej ga je neprimerno primerjati z zdajšnjo funkcijo župana. Anton Kranjc je bil leta 1991 res generalni direktor podjetja Vodovod – Kanalizacija, ki pa ni bilo javno podjetje, temveč delovna organizacija, poleg tega ni bil član NSi, ker ni bil član nobene politične stranke, NSi pa takrat še ni obstajala, medtem ko Aleš Hojs leta 1991 sploh ni bil zaposlen v podjetju Vodovod – Kanalizacija. In trasa zbiralnika C0 ni bila določena leta 1991 oziroma sploh še ni bila določena," so zapisali na ministrstvu.
Ob tem je minister poudaril, da leta 1991 ni bil zaposlen v omenjenem podjetju. "Torej sam nikakor nisem mogel niti nisem določal trase kanala, ki je mimogrede kot zbiralnik C0 bil predviden že davno pred tem, in sicer že pred letom 1980. Njegova trasa je bila načelna, saj ni bila izdelana projektna dokumentacija, temveč se je zbiralnik C0 pojavljal samo v planskih dokumentih. Videti je, da želi MOL s takimi netočnimi navedbami le razbremeniti župana Jankovića njegove osebne odgovornosti za izvedbo očitno zgrešenega projekta. Res je pa tudi, da je bil kanalizacijski sistem leta 1991 v lasti podjetja Vodovod – Kanalizacija, po letu 2005 pa je prešel v last MOL," je pojasnil Hojs.
25