Benjamin Netanjahu je znova prisegel kot premier po današnji potrditvi nove vlade v parlamentu, za katero je glasovalo 63 od 120 poslancev. »Že šestič predstavljam vlado in sem enako navdušen kot prvič,« je povedal pred prisego v knesetu. Kot glavne cilje nove vlade je izpostavil preprečevanje razvoja iranskega jedrskega programa, zagotovitev vojaške premoči Izraela v regiji in nadgradnjo infrastrukture.

Izrazil je tudi upanje, da bo »razširil krog miru z arabskimi državami« v skladu s sporazumi o normalizaciji odnosov, ki so jih leta 2020 sklenili z Združenimi arabskimi emirati, Bahrajnom in Marokom. V luči tega je za novega zunanjega ministra imenoval nekdanjega ministra za obveščevalne dejavnosti in enega od snovalcev teh sporazumov Elija Cohena.

Govor Netanjahuja pred prisego so sicer večkrat prekinili jezni opozicijski poslanci, na kar pa se je odzval z besedami, da je za stabilnost demokratičnih držav pomembno, da poražena stran sprejme odločitev ljudstva. »V delujoči demokraciji je treba spoštovati pravila igre,« je dejal.

Med ministri skrajno desni nacionalisti in sionisti

Še pred današnjo prisego vlade je parlament v torek sprejel več spornih zakonov, ki bodo med drugim Arjeju Deriju, ključnemu zavezniku Netanjahuja iz ultraortodoksne stranke Šas, omogočili, da bo vodil notranje ministrstvo, čeprav je bil obsojen zaradi davčne goljufije.

Novoustanovljeno izraelsko ministrstvo za nacionalno varnost vodi ultranacionalistični politik in vodja skrajno desne stranke Ocma jehudit - v prevodu Judovska moč - Itamar Ben-Gvir, medtem ko je položaj obrambnega ministra pripadel Netanjahujevemu strankarskemu kolegu in nekdanjemu generalu Joavu Galantu.

Vodja skrajno desne Verske sionistične stranke Bezalel Smotrič je postal finančni minister, hkrati pa je na obrambnem ministrstvu prevzel funkcijo ministra, pristojnega za civilno upravljanje zasedenega Zahodnega brega. Smotrič velja za gorečega zagovornika širjenja judovskih naselbin na tem območju.

Parlament je pred tem danes izvolili novega predsednika parlamenta, ki je v skladu z ustavo tretji najvišji funkcionar za predsednikoma države in vlade. Ta položaj je zasedel nekdanji pravosodni minister Amir Ohana, prvi odkrito istospolno usmerjeni poslanec Netanjahujeve desne stranke Likud.

Vlada bo še pospešila gradnjo judovskih naselbin na Zahodnem bregu

Nova vlada je sicer že v sredo objavila svoje smernice, med katerimi so ključne nadaljevanje gradenj judovskih naselbin na Zahodnem bregu, ohranjanje judovskega značaja države in dediščine Izraela, na področju izobraževanja pa nameravajo okrepiti judovsko identiteto.

V smernicah je vlada zapisala, da želijo nadaljevati s širitvijo judovskih naselbin na območjih, ki jih Palestinci zahtevajo za svojo prihodnjo državo. »Judje imajo nepreklicno pravico do vseh delov izraelske dežele,« so zapisali in napovedali, da bo vlada »pospeševala in razvijala poselitev v vseh delih Izraela - v Galileji, puščavi Negev, na Golanski planoti ter na Zahodnem bregu«.

73-letni Netanjahu, ki mu sodijo zaradi korupcije, je bil doslej na premierskem položaju dlje kot kdor koli drug v izraelski zgodovini, vključno z obdobjem med letoma 1996 in 1999 ter rekordnim 12-letnim mandatom med letoma 2009 in 2021.

Večina v parlamentu naj bi Izraelu prinesla stabilno vlado in končala obdobje političnega zastoja, med katerim so v državi v manj kot štirih letih kar petkrat potekale volitve. Vendar pa Netanjahujeva nova vlada s svojimi smernicami sproža tudi strahove pred novo vojaško eskalacijo na Zahodnem bregu. V vladi po volitvah 1. novembra vodi zmagovita stranka Likud večstrankarsko koalicijo, ki jo sestavljajo skrajno desne ter ultraortodoksne judovske stranke.