Po grožnji, da bo Republika Srbska vzpostavila lastno vojsko in prevzela nase pristojnosti na področju pravosodja in davkov, si želi zdaj še novo prestolnico.

Kot poroča dnevnik Nezavisne, je že pripravljena posebna izjava o ustavnih načelih, ki med drugim predvideva Banjaluko kot uradno prestolnico Republike Srbske. Obenem naj bi status prestolnice dobile še Pale, trdnjava bosanskih Srbov v času vojne v letih 1992–1995.

V skladu z ustavo je Sarajevo uradno glavno mesto tako BiH-a kot tudi obeh entitet. A Sarajevo ni na ozemlju Republike Srbske, zato se je Banjaluka kot največje mesto v srbski entiteti uveljavila kot njena de facto prestolnica.

Parlament Republike Srbske naj bi o omenjeni izjavi odločal na posebnem zasedanju, na katerem bo poleg tega odločal o napovedanem prenosu pristojnosti na področju vojske, pravosodja in davkov s skupne države na entiteto.

Glede na ustavo BiH-a si entiteti sicer ne moreta enostransko prisvajati pristojnosti, ki so bile prenesene na skupno državo. A Dodik svoje ravnanje utemeljuje s tem, da gre za pristojnosti, ki v originalnem daytonskem mirovnem sporazumu, s katerim se je leta 1995 končala vojna v BiH-u, niso bile opredeljene, ampak so jih na današnjo državo prenesli šele pozneje.

Dodik je sicer v ponedeljek za srbsko javno radiotelevizijo RTS med drugim ocenil, da je družba v BiH-u globoko razdeljena, da za skupno državo ni rešitve in da gre za "popoln neuspeh Zahoda". Po njegovih besedah v BiH-u prihaja do poskusov dominacije muslimanov ter obenem demonizacije Srbov, ki so po njegovih besedah "trajno nezadovoljni s svojim položajem v BiH-u". Znova je tudi zanikal genocid nad Bošnjaki v Srebrenici leta 1995.

Bruselj glede sankcij: Na mizi so vse možnosti

Evropska unija ocenjuje aktualne razmere v BiH-u kot resne in krepi svoje delovanje. Zaradi pozivov nekaterih članic EU-ja glede možnosti uvedbe sankcij proti odgovornim v BiH-u za spodbujanje napetosti v državi pa v Bruslju sporočajo, da so "na mizi vse možnosti". "Stanje v državi je resno. To krizo jemljemo zelo resno, zato krepimo naše delovanje, tudi skupaj s partnerji in prijatelji iz ZDA," je dejal zunanjepolitični govorec Evropske komisije Peter Stano.

Možnosti uvedbe sankcij proti odgovornim v BiH-u za spodbujanje napetosti, za kar se je v ponedeljek ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU-ja v Bruslju zavzel nemški zunanji minister Heiko Maas, Stano podrobneje ni želel komentirati. Dejal je le, da so ministri za zunanje zadeve EU ob nedavnem razvoju dogodkov v BiH-u in glede na "odcepitveno, razdvajajočo in nesprejemljivo retoriko" ter nekatera dejanja, ki spodkopavajo enotnost državnih institucij, v ponedeljek razpravljali o razmerah v tej državi in da so "trenutno na mizi vse možnosti".

Stano je pri tem spomnil, da je v EU-ju od leta 2011 v veljavi okvir za sankcije za nekooperativne voditelje v BiH-u. Gre za prepoved potovanja v EU ali zamrznitev premoženja za ljudi, ki bi škodovali ozemeljski celovitosti BiH-a. EU jih do zdaj še ni uporabil.

Skrbi povzroča zlasti ravnanje Dodika, ki razburja s svojimi grožnjami o odcepitvi Republike Srbske. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell je po zasedanju zunanjih ministrov sedemindvajseterice vnovič izrazil močno zaskrbljenost zaradi razmer v BiH-u in posvaril, da mora BiH ostati enotna država, vsakršen poskus delitve bi ustvaril težave, čemur se je treba izogniti.