Med kmetovalci, ki so v robotizaciji prepoznali številne prednosti, je tudi francoski kmet Paskal Huger iz Tenaja v regiji Loir-et-Cher. Zdi se neverjetno, da sam skupaj s še enim zaposlenim skrbi za 400 koz ter s kozjim mlekom oskrbuje pridelovalce sirov uveljavljenih blagovnih znamk. Preden se je odločil za samostojno podjetniško pot v kmetijstvu, je bil Huger samo eden od zaposlenih na tej isti kmetiji, ki jo je odkupil od nekdanjega lastnika. Kot je pred dobrim letom odkril za časopis Euroactiv, je za več prostega časa in učinkovitejšo razporeditev delovnih obveznosti lahko hvaležen avtomatizaciji in robotizaciji hleva.
Robot namreč na podlagi zbranih in avtomatiziranih podatkov razdeli krmo in dodatke živalim glede na njihove individualne potrebe v razvoju in z zbranimi podatki ter avtomatskim krmiljenjem procesa pridelave mleka in čiščenja Paskalu ostaja dovolj časa, da se bolj kot s težaškim fizičnim delom zdaj ukvarja s skrbjo za čim večjo blaginjo živali.
Takšne »francoske koze« imamo v odličnih primerih govedoreje tudi v Sloveniji; nekaterim smo pozornost namenili tudi v okviru tokratne konference o pametnem kmetijstvu pod ključnim motom robotizacije.
Robotizacija je seveda samo en segment, ki je neizogibno povezan z drugimi metodami sodobne pridelave in predelave hrane, od zbiranja in obdelave podatkov, modelov odločanja do avtomatizacije posameznih delovnih procesov. Če zelo poenostavimo, lahko rečemo, da pot do robotov v agrobiznisu vendarle pelje najprej od dostopanja do širokopasovnega omrežja, zbiranja in analize obstoječih podatkov o posamezni kmetiji do razmisleka o pridelavi le za samooskrbo ali z namenom prodaje na trgu.
Številni dejavniki, tudi dostopnost do investicijskega kapitala, vplivajo na odločitev o kmetovanju z uporabo najnovejših tehnologij na čelu z roboti. V primeru manjših, praviloma razdrobljenih slovenskih kmetij je ob tem seveda na mestu razmislek o skupnih nabavah in izposoji sodobnih naprav. Tudi to je gotovo eden izmed izzivov tudi za zadruge, kmetijske svetovalce in politične odločevalce. Vprašanje je zelo preprosto: kakšno slovensko kmetijstvo prihodnosti si pravzaprav želimo? Odgovorov o tej temi tokrat ne iščemo.
Aktualno vprašanje je, kaj se dogaja z roboti v agrobiznisu. V odgovor povzemamo nekaj nespornih dejstev s svetovne perspektive.
1. Spodbuditi zaupanje v novo tehnologijo
Na letošnji prireditvi FIRA USA so v okviru promocije robotizacije v kmetijstvu v svetu opozorili na vidik različnih zadržkov, ki jih imajo uporabniki novih tehnologij. Eden je povezan tudi z vprašanjem varnosti in razpolaganja z vsemi posredovanimi podatki o kmetiji, ki jih je treba avtomatizirati in obdelati, da lahko robote sploh uporabimo pri nadomeščanju človeških rok.
Praviloma zaupanje v novodobne tehnološke rešitve najlažje spodbudimo s primeri dobrih praks. Tudi to je eno od osrednjih poslanstev portala Agrobiznis Časnika Finance.
2. Robot namesto težaškega dela človeških rok
Prav pomanjkanje delovne sile za težavna opravila v kmetijstvu naj bi bil eden izmed glavnih spodbujevalcev za vse večji razcvet robotizacije v svetovnem kmetijstvu. V Južni Koreji so ugotovili, da pri pridobivanju mleka delajo predvsem starejši od 60 let in kar 42 odstotkov svojega časa porabijo za molžo krav. Zato je vlada v svoj kmetijski program med drugim kot eno izmed prednostnih nalog zapisala tudi uvajanje avtomatične molže.
Razmislek o spremembah na trgu delovne sile v agrobiznisu pa gre tudi dlje. Veliko strokovnjakov namreč opozarja, da so vsaj v prvi fazi nove naprave drage, njihovo upravljanje pa tudi zahteva nekaj tehnoloških veščin in znanja. Zato gredo razmisleki v smeri izposoje nove tehnologije, tudi robotov, ki so prilagojeni za posamezna opravila, skupaj z njihovimi upravljavci.
3. Precizna pridelava hrane
Glede na to, da so se vhodne surovine, vse od škropiv do gnojil, v kmetijstvu izredno podražile, tudi zaradi pretrganih dobavnih verig med nedavno pandemijo in še posebej v času aktualne vojne v Ukrajini, se robotizacija s spremljajočo avtomatizacijo kaže kot rešitelj.
Tako je denimo nizozemsko podjetje Aigro lani razvilo majhnega robota na električni pogon, ki lahko samostojno krmari po sadovnjaku in populi plevel okoli dreves. Deluje deset ur na baterijo in je primeren za uporabo na površini od pet do deset hektarjev. Tudi v podjetju Agrinoze v Kaliforniji so postavili povsem avtomatiziran sistem namakanja pri pridelavi melon na način preciznega dovajanja vode v tiste plasti zemlje, kjer je to glede na vremenske razmere najbolj potrebno.
Torej prav v času izjemnih vremenskih sprememb gredo obdelane informacije z roko v roki s sodobno tehnologijo, kjer so roboti pomemben steber razvoja.
4. Tudi roboti potrebujejo energijo
Kako preprečiti pregrevanje robotskih naprav ob 24-urni uporabi, je še eden od izzivov, s katerim se na primer ukvarja tudi podjetje Faulhaber, ki prek mikromotorjev išče poti za zmanjšanje obremenitev različnih delov avtonomnih strojev.
Kako zagotavljati energijo različnim avtonomnim strojem za njihovo delovanje, je prav tako eno izmed razvojnih vprašanj. V Kaliforniji so pred nedavnim predstavili TREKTOR, to je hibridni avtonomni robot, ki lahko opravlja več opravil na polju, deluje sicer na elektriko, vendar ima tudi svoj generator, ki se lahko polni z dizelskim gorivom, in sicer kjerkoli na njivi, tudi med obratovanjem.
5. Prednjačijo roboti na prostem
V letošnjem poročilu o robotih v kmetijstvu, ki je izšlo pod naslovom Global Agricultural Robots Market Report 2022, so svetovni trg robotike v kmetijstvu v letu 2021 ocenili na 4,81 milijarde dolarjev. Največ robotov se uporablja pri pridelavi mleka.
Medtem ko se na uporabo prostora na prva tri mesta uvrščajo predvsem samovozeči traktorji, roboti za žetev in robotski obiralniki sadja.
6. Prihodnost je v več manjših robotih
Japonski profesor dr. Noboru Noguči je v svojem nedavnem predavanju o pametnem kmetijstvu na Japonskem med drugim poudaril, da prihaja čas manjših in bolj okretnih avtonomnih naprav, ki se v nasprotju z velikimi stroji tudi lažje premikajo po razmočeni obdelovalni zemlji.
Z uporabo večjega števila manjših robotov v posameznih fazah obdelave zemlje po njegovih besedah lahko dosežemo dvoje: najprej ne uničujemo pridelovalne zemlje s težkimi stroji, za tem pa pripomoremo tudi k sodelovanju in izmenjavi strojev ter njihovih upravljavcev znotraj kmetij.
7. Robotizacija pomlajuje kmetije
Številni avtorji s področja robotizacije v kmetijstvu poleg tega, da roboti kmetovalcem omogočajo manj fizičnega in več umskega dela pri načrtovanem razvoju kmetijskega podjetja, opozarjajo še na pomen pomlajevanja. Prenos kmetij na mlajše generacije naj bi bil z robotizacijo namreč dosti bolj vabljiv za novo generacijo, ki si prizadeva za večjo samooskrbo in trajnostno pridelavo, vendar s pomočjo sodobnih tehnologij, ki jim na kmetiji dopuščajo tudi več prostega časa, kot so ga v živinoreji ali poljedelstvu imeli njihovi starši.
8. Prilagoditev obdelovalnih površin
Vodja laboratorija za robotiko pri Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani prof. dr. Matjaž Mihelj je v nedavnem pogovoru za Hi-tech klepet opozoril tudi na to, da je kmetijstvo kot pridelovalno okolje dosti manj strukturirano, torej dosti manj sistematično in predvidljivo kot denimo industrijsko okolje.
Ob tem Mihelj postavlja v ospredje, da bo treba tudi pri obdelovanju zemlje ali pri sajenju v sadovnjakih na primer začeti upoštevati vidik robotizacije, ki zahteva vsaj glede ureditve prostora več predvidljivosti. Lahko bi torej začeli razmišljati o enakomernih razmikih posevkov z možnostjo boljšega dostopa za inteligentne stroje.
9. Nežnost in počasnost kmetijskih robotov
Na družbenih omrežjih lahko spremljamo veliko promocijskih filmčkov tehnoloških podjetij, ki razvijajo robote, predvsem s poudarkom pri obiranju sadja, zelenjave in jagodičevja. In eno izmed ključnih opažanj pri tovrstnem razvoju je, da je potrebno veliko vloženega časa in znanja vložiti v razvoj primerne robotske roke, ki bo imela pri trganju in obiranju plodov podobne »čute« kot človeški oprijem.
Počasnost robotskih rok pri spravilu pridelkov je prav tako ena od »zamer« morebitnih uporabnikov, ki pa priznavajo, da je robot nenadomestljiv, kar zadeva bolniške odsotnosti, letne dopuste in delovnopravno zakonodajo.
10. Področja, kjer so roboti že nepogrešljivi
Pod različnimi imeni, a vendar so že nepogrešljivi. Eden takšnih je agrobot, ki je daljinsko voden robot za ciljno škropljenje tako na odprtem kot v zaprtih prostorih. FarmBot sodi med robote za setev, ki je eden najbolj znanih v poljedelstvu in lahko posadi več kot 30 različnih kultur, od krompirja, graha do blitve. Toda pri svojem delu potrebuje ravno površino.
Tako kot so pred vedno novimi izzivi že delujoči roboti v kmetijstvu, pa je pred izzivom gotovo tudi slovensko kmetijstvo. Vprašanje je preprosto: koliko robotizacije je smiselno vpeljati na manjše kmetije, ne le v velika kmetijska gospodarstva, kakšne vrste, kje in s kakšno podporo države in Evropske unije?