Agro HI-tech

Izziv robotizacije v kmetijstvu ali ...

... zgovorna zgodba o francoskih kozah
Podporniki obveščajo
AGROBIZ
Podporniki obveščajo
Podeželje v mestu pred veliko nočjo
Agrobiznis
Podporniki obveščajoPodpornik projekta Podeželje v mestu pred veliko nočjo

V soboto, 23. marca, bo med 8. in 14. uro na Pogačarjevem trgu v Ljubljani dogodek Podeželje v mestu, kjer bodo kmetije ponujale svoje dobrote zs veliko noč.

AGROBIZ
Podporniki obveščajo
10 let uporabe Agrosola pri pridelavi hrena
Agrobiznis
Podporniki obveščajoPodpornik projekta 10 let uporabe Agrosola pri pridelavi hrena

Hren je nepogrešljiv na velikonočni mizi, a pridelava zahteva veliko ročnega dela, z uporabo foliarnega sredstva za krepitev fotosinteze Agrosol pa odpade precej ročnega dela pri pridelavi hrena

AGROBIZ
Podporniki obveščajo
Okvir pomoči: zaupajte nam svojo trajnostno zgodbo in sodelujte na razpisu
Agrobiznis
Podporniki obveščajoPodpornik projekta Okvir pomoči: zaupajte nam svojo trajnostno zgodbo in sodelujte na razpisu

Skupina NLB vabi podjetja, da do 10. marca prijavijo svoje trajnostne rešitve in se potegujejo za finančno podporo in bančne ugodnosti

AGROBIZ
Podporniki obveščajo
Izšla je monografija o zgodovini zadružništva v Sloveniji od leta 1856 do 1992
Agrobiznis
Podporniki obveščajoPodpornik projekta Izšla je monografija o zgodovini zadružništva v Sloveniji od leta 1856 do 1992

Z monografijo Zadružna zveza Slovenije zaokrožuje obeleževanje 150-letnice zadružništva na Slovenskem

09.12.2022 00:00
Čas branja: 5 min

Med kmetovalci, ki so v robotizaciji prepoznali številne prednosti, je tudi francoski kmet Paskal Huger iz Tenaja v regiji Loir-et-Cher. Zdi se neverjetno, da sam skupaj s še enim zaposlenim skrbi za 400 koz ter s kozjim mlekom oskrbuje pridelovalce sirov uveljavljenih blagovnih znamk. Preden se je odločil za samostojno podjetniško pot v kmetijstvu, je bil Huger samo eden od zaposlenih na tej isti kmetiji, ki jo je odkupil od nekdanjega lastnika. Kot je pred dobrim letom odkril za časopis Euroactiv, je za več prostega časa in učinkovitejšo razporeditev delovnih obveznosti lahko hvaležen avtomatizaciji in robotizaciji hleva.

Robot namreč na podlagi zbranih in avtomatiziranih podatkov razdeli krmo in dodatke živalim glede na njihove individualne potrebe v razvoju in z zbranimi podatki ter avtomatskim krmiljenjem procesa pridelave mleka in čiščenja Paskalu ostaja dovolj časa, da se bolj kot s težaškim fizičnim delom zdaj ukvarja s skrbjo za čim večjo blaginjo živali.

Takšne »francoske koze« imamo v odličnih primerih govedoreje tudi v Sloveniji; nekaterim smo pozornost namenili tudi v okviru tokratne konference o pametnem kmetijstvu pod ključnim motom robotizacije.

Robotizacija je seveda samo en segment, ki je neizogibno povezan z drugimi metodami sodobne pridelave in predelave hrane, od zbiranja in obdelave podatkov, modelov odločanja do avtomatizacije posameznih delovnih procesov. Če zelo poenostavimo, lahko rečemo, da pot do robotov v agrobiznisu vendarle pelje najprej od dostopanja do širokopasovnega omrežja, zbiranja in analize obstoječih podatkov o posamezni kmetiji do razmisleka o pridelavi le za samooskrbo ali z namenom prodaje na trgu.

Številni dejavniki, tudi dostopnost do investicijskega kapitala, vplivajo na odločitev o kmetovanju z uporabo najnovejših tehnologij na čelu z roboti. V primeru manjših, praviloma razdrobljenih slovenskih kmetij je ob tem seveda na mestu razmislek o skupnih nabavah in izposoji sodobnih naprav. Tudi to je gotovo eden izmed izzivov tudi za zadruge, kmetijske svetovalce in politične odločevalce. Vprašanje je zelo preprosto: kakšno slovensko kmetijstvo prihodnosti si pravzaprav želimo? Odgovorov o tej temi tokrat ne iščemo.

Aktualno vprašanje je, kaj se dogaja z roboti v agrobiznisu. V odgovor povzemamo nekaj nespornih dejstev s svetovne perspektive.

1. Spodbuditi zaupanje v novo tehnologijo

Na letošnji prireditvi FIRA USA so v okviru promocije robotizacije v kmetijstvu v svetu opozorili na vidik različnih zadržkov, ki jih imajo uporabniki novih tehnologij. Eden je povezan tudi z vprašanjem varnosti in razpolaganja z vsemi posredovanimi podatki o kmetiji, ki jih je treba avtomatizirati in obdelati, da lahko robote sploh uporabimo pri nadomeščanju človeških rok.

Praviloma zaupanje v novodobne tehnološke rešitve najlažje spodbudimo s primeri dobrih praks. Tudi to je eno od osrednjih poslanstev portala Agrobiznis Časnika Finance.

2. Robot namesto težaškega dela človeških rok

Prav pomanjkanje delovne sile za težavna opravila v kmetijstvu naj bi bil eden izmed glavnih spodbujevalcev za vse večji razcvet robotizacije v svetovnem kmetijstvu. V Južni Koreji so ugotovili, da pri pridobivanju mleka delajo predvsem starejši od 60 let in kar 42 odstotkov svojega časa porabijo za molžo krav. Zato je vlada v svoj kmetijski program med drugim kot eno izmed prednostnih nalog zapisala tudi uvajanje avtomatične molže.

Razmislek o spremembah na trgu delovne sile v agrobiznisu pa gre tudi dlje. Veliko strokovnjakov namreč opozarja, da so vsaj v prvi fazi nove naprave drage, njihovo upravljanje pa tudi zahteva nekaj tehnoloških veščin in znanja. Zato gredo razmisleki v smeri izposoje nove tehnologije, tudi robotov, ki so prilagojeni za posamezna opravila, skupaj z njihovimi upravljavci.

3. Precizna pridelava hrane

Glede na to, da so se vhodne surovine, vse od škropiv do gnojil, v kmetijstvu izredno podražile, tudi zaradi pretrganih dobavnih verig med nedavno pandemijo in še posebej v času aktualne vojne v Ukrajini, se robotizacija s spremljajočo avtomatizacijo kaže kot rešitelj.

Tako je denimo nizozemsko podjetje Aigro lani razvilo majhnega robota na električni pogon, ki lahko samostojno krmari po sadovnjaku in populi plevel okoli dreves. Deluje deset ur na baterijo in je primeren za uporabo na površini od pet do deset hektarjev. Tudi v podjetju Agrinoze v Kaliforniji so postavili povsem avtomatiziran sistem namakanja pri pridelavi melon na način preciznega dovajanja vode v tiste plasti zemlje, kjer je to glede na vremenske razmere najbolj potrebno.

Torej prav v času izjemnih vremenskih sprememb gredo obdelane informacije z roko v roki s sodobno tehnologijo, kjer so roboti pomemben steber razvoja.

4. Tudi roboti potrebujejo energijo

Kako preprečiti pregrevanje robotskih naprav ob 24-urni uporabi, je še eden od izzivov, s katerim se na primer ukvarja tudi podjetje Faulhaber, ki prek mikromotorjev išče poti za zmanjšanje obremenitev različnih delov avtonomnih strojev.

Kako zagotavljati energijo različnim avtonomnim strojem za njihovo delovanje, je prav tako eno izmed razvojnih vprašanj. V Kaliforniji so pred nedavnim predstavili TREKTOR, to je hibridni avtonomni robot, ki lahko opravlja več opravil na polju, deluje sicer na elektriko, vendar ima tudi svoj generator, ki se lahko polni z dizelskim gorivom, in sicer kjerkoli na njivi, tudi med obratovanjem.

5. Prednjačijo roboti na prostem

V letošnjem poročilu o robotih v kmetijstvu, ki je izšlo pod naslovom Global Agricultural Robots Market Report 2022, so svetovni trg robotike v kmetijstvu v letu 2021 ocenili na 4,81 milijarde dolarjev. Največ robotov se uporablja pri pridelavi mleka.

Medtem ko se na uporabo prostora na prva tri mesta uvrščajo predvsem samovozeči traktorji, roboti za žetev in robotski obiralniki sadja.

6. Prihodnost je v več manjših robotih

Japonski profesor dr. Noboru Noguči je v svojem nedavnem predavanju o pametnem kmetijstvu na Japonskem med drugim poudaril, da prihaja čas manjših in bolj okretnih avtonomnih naprav, ki se v nasprotju z velikimi stroji tudi lažje premikajo po razmočeni obdelovalni zemlji.

Z uporabo večjega števila manjših robotov v posameznih fazah obdelave zemlje po njegovih besedah lahko dosežemo dvoje: najprej ne uničujemo pridelovalne zemlje s težkimi stroji, za tem pa pripomoremo tudi k sodelovanju in izmenjavi strojev ter njihovih upravljavcev znotraj kmetij.

7. Robotizacija pomlajuje kmetije

Številni avtorji s področja robotizacije v kmetijstvu poleg tega, da roboti kmetovalcem omogočajo manj fizičnega in več umskega dela pri načrtovanem razvoju kmetijskega podjetja, opozarjajo še na pomen pomlajevanja. Prenos kmetij na mlajše generacije naj bi bil z robotizacijo namreč dosti bolj vabljiv za novo generacijo, ki si prizadeva za večjo samooskrbo in trajnostno pridelavo, vendar s pomočjo sodobnih tehnologij, ki jim na kmetiji dopuščajo tudi več prostega časa, kot so ga v živinoreji ali poljedelstvu imeli njihovi starši.

8. Prilagoditev obdelovalnih površin

Vodja laboratorija za robotiko pri Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani prof. dr. Matjaž Mihelj je v nedavnem pogovoru za Hi-tech klepet opozoril tudi na to, da je kmetijstvo kot pridelovalno okolje dosti manj strukturirano, torej dosti manj sistematično in predvidljivo kot denimo industrijsko okolje.

Ob tem Mihelj postavlja v ospredje, da bo treba tudi pri obdelovanju zemlje ali pri sajenju v sadovnjakih na primer začeti upoštevati vidik robotizacije, ki zahteva vsaj glede ureditve prostora več predvidljivosti. Lahko bi torej začeli razmišljati o enakomernih razmikih posevkov z možnostjo boljšega dostopa za inteligentne stroje.

9. Nežnost in počasnost kmetijskih robotov

Na družbenih omrežjih lahko spremljamo veliko promocijskih filmčkov tehnoloških podjetij, ki razvijajo robote, predvsem s poudarkom pri obiranju sadja, zelenjave in jagodičevja. In eno izmed ključnih opažanj pri tovrstnem razvoju je, da je potrebno veliko vloženega časa in znanja vložiti v razvoj primerne robotske roke, ki bo imela pri trganju in obiranju plodov podobne »čute« kot človeški oprijem.

Počasnost robotskih rok pri spravilu pridelkov je prav tako ena od »zamer« morebitnih uporabnikov, ki pa priznavajo, da je robot nenadomestljiv, kar zadeva bolniške odsotnosti, letne dopuste in delovnopravno zakonodajo.

10. Področja, kjer so roboti že nepogrešljivi

Pod različnimi imeni, a vendar so že nepogrešljivi. Eden takšnih je agrobot, ki je daljinsko voden robot za ciljno škropljenje tako na odprtem kot v zaprtih prostorih. FarmBot sodi med robote za setev, ki je eden najbolj znanih v poljedelstvu in lahko posadi več kot 30 različnih kultur, od krompirja, graha do blitve. Toda pri svojem delu potrebuje ravno površino.

Tako kot so pred vedno novimi izzivi že delujoči roboti v kmetijstvu, pa je pred izzivom gotovo tudi slovensko kmetijstvo. Vprašanje je preprosto: koliko robotizacije je smiselno vpeljati na manjše kmetije, ne le v velika kmetijska gospodarstva, kakšne vrste, kje in s kakšno podporo države in Evropske unije?

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Več o temi
Kliknite + poleg oznake in se prijavite na obveščanje. S klikom na ime posamezne oznake preverite seznam člankov.
FINANCE
Nasveti o financiranju razvoja kmetije in refinanciranju posojil

Tudi o tem bomo v petek, 12. aprila, govorili na Svetovalnici za kmete in vas vabimo na ta posvet.

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Z avtomatiziranim kokošnjakom run chicken villa zapuščajo Amazon
Agrobiznis
Agro PodjetnikPetra Šubic Z avtomatiziranim kokošnjakom run chicken villa zapuščajo Amazon

Podjetje Run Tiger je bilo med tistimi, ki so jim hekerji januarja blokirali profil na Amazonu, prodajo so preselili na druge spletne trgovine in lovijo cilj o petkratni rasti prodaje.

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Predstavljamo finaliste izbora Najboljši agropodjetnik 2024
Agrobiznis
Agro PodjetnikPetra Šubic Predstavljamo finaliste izbora Najboljši agropodjetnik 2024

Zmagovalce v štirih kategorijah bomo razglasili 22. marca na 11. Agrobiznis konferenci v Ljubljani. Vabimo vas, da se nam pridružite in med prvimi čestitate nagrajencem.

AGROBIZ
Agro HI-tech
Spoznajte 20 perspektivnih startupov s področja agrobiznisa
Agrobiznis
Agro HI-techPetra Šubic Spoznajte 20 perspektivnih startupov s področja agrobiznisa

Razvijajo nadomestke za živalske antibiotike, tehnologije za učinkovitejšo pridelavo ob manjši porabi semen in gnojil, učinkovito namakanje in še marsikaj

AGROBIZ
Novice
Objavljen je letošnji razpis za mlade kmete
Agrobiznis
NoviceUredništvo Agrobiznisa Objavljen je letošnji razpis za mlade kmete

Vloge mladih kmetov na ta razpis sprejemajo od 25. marca do 7. junija, objavili pa so še tri druge razpise

AGROBIZ
Agro Podjetnik
(video) Spoznajte zmagovalce izbora Najboljši agropodjetnik 2024
Agrobiznis
Agro PodjetnikPetra Šubic (video) Spoznajte zmagovalce izbora Najboljši agropodjetnik 2024

Zmagovalci so linija vložnin Domače dobrote Metka, kmetija Pr' Matevž, butična sirarna Golden Ring in Loška zadruga.

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Tako mlada kmetica uspešno vodi družinsko kmetijo pri Pragerskem
Agrobiznis
Agro PodjetnikPetra Šubic Tako mlada kmetica uspešno vodi družinsko kmetijo pri Pragerskem

Pri 30 letih je Brigita Hergan naredila svoje prvo bučno in sončnično olje, pri 39 letih pa dobila možnost za prevzem družinske kmetije.

AGROBIZ
Novice
Borut Florjančič, Zadružna zveza Slovenije: Čakamo na zeleno luč za medpanožne organizacije
Agrobiznis
INTERVJU
NovicePetra Šubic Borut Florjančič, Zadružna zveza Slovenije: Čakamo na zeleno luč za medpanožne organizacije

Medpanožne organizacije pripravljajo standardne klavzule o porazdelitvi vrednosti v verigi, vključno s tržnimi bonusi in izgubami, in se dogovorijo, kako bo zanihala cena vsem v verigi, ko bi se podražila gnojila in bi rejci imeli višje stroške s prirejo mleka.

AGROBIZ
Agro izziv
Okoljsko občutljive trajne travnike so »premaknili« v hribe
Agrobiznis
Agro izzivPetra Šubic Okoljsko občutljive trajne travnike so »premaknili« v hribe 1

S spremembo uredbe o pravilih pogojenosti, ki je bila objavljena v Uradnem listu 2/2024, so del ravninskih trajnih travnikov, ki so varovana območja, premaknili na območje planin, kjer je košnja dobrodošla, ker preprečuje zaraščanje