Razumen človek bi pričakoval, da bo sredina tragedija, ko je v Rokavskem prelivu utonilo sedemnajst moških, sedem žensk, od katerih je bila ena noseča, in trije otroci, zbližala Francijo in Britanijo, ki sta v žarišču tega problema, pa se dogaja ravno nasprotno. Najprej je povzročila dialog gluhih in medsebojne obtožbe o krivdi, zdaj pa nov srdit spor med državama. Francoski predsednik Emmanuel Macron se je jezno odzval na potezo britanskega premierja Borisa Johnsona, ki je kar na twitterju objavil pismo Macronu in v njem pozval, naj vzame nazaj migrante, ki jim uspe priti čez Rokavski preliv s francoske obale. Predlagal je skupne patrulje, ki bi večjim čolnom z migranti preprečile prečkanje preliva (Francija to že dlje časa zavrača), uporabo sodobne tehnologije, na primer senzorjev in radarjev, britanske patrulje v francoskih in francoske v britanskih vodah, tesnejše obveščevalno sodelovanje in takojšen začetek dogovarjanja o obojestranskem vračanju migrantov s Francijo in EU.
Pariz umaknil vabilo notranji ministrici
Johnson je pismo objavil na twitterju, da bi svoji stranki in volilcem v času, ko ima kup drugih težav, pokazal, da rešuje problem migrantov v čolnih, Francija pa ne. Tudi v Britaniji se mnogi sprašujejo, ali gre zgolj za hud diplomatski spodrsljaj ali za namerno provokacijo, v ozadju katere je, tako kot v ozadju rokavske migrantske krize, brexit, ki prinaša vse večje probleme na vseh področjih. Johnson in drugi brexitarji so obljubljali, da bo odhod iz EU prinesel enostavno rešitev za nezakonito priseljevanje, ker bo Britanija obnovila nadzor nad svojimi mejami, zdaj pa si ne upajo priznati votlosti te obljube in predvsem tega, da je njena uresničitev, ko gre za migrante v čolnih, po slabem brexitskem sporazumu v veliki meri odvisna od Francije in drugih sosed na celinski strani Rokavskega preliva.
Francozi so bili zaradi objave pisma tako jezni, da so preklicali vabilo britanski notranji ministrici Priti Patel, ki naj bi se jutri udeležila izrednega regionalnega sestanka, na katerem bodo tudi notranji ministri Belgije, Nizozemske, Nemčije in predstavniki evropske komisije. Britanska vlada je potem sinoči pozvala francosko, naj »ponovno pretehta« preklicano povabilo Patelovi.
Kazanje s prstom čez preliv
Johnson je še dejal, da gre pri migrantih za problem, »ki ga moramo rešiti skupaj«. To je res, vendar je ravno Johnson začel s pripisovanjem krivde za tragedijo Franciji, in to kar neposredno po telefonskem pogovoru z Macronom. Na britanski strani sicer že dolgo trdijo, da francoska policija zgolj nemo gleda migrante, ko se s gumijastimi čolni podajajo na nevarno plovbo prek Rokavskega preliva.
Tudi Francija pa je pohitela z pripisovanjem krivde Britaniji, najprej na lokalni ravni, ko je visok funkcionar regije Hauts-de-France, od koder se migranti največkrat podajajo na pot, v četrtek na francoski televiziji dejal, da »Britanija mafijskim šefom tihotapskih tolp dovoljuje, da mirno živijo v svojih lepih vilah v Londonu in leto za letom služijo milijone, ki jih vlagajo v londonskem Cityju«.
Najbolj prav ima verjetno konservativna članica lordske zbornice, baronica Helić, nekdanja begunka iz Bosne, ki je dejala, da največja tragedija v Rokavskem prelivu doslej sramoti obe državi. »To niso nekakšni zombiji brez imen. Izkusili so in videli reči, ki si jih lahko samo predstavljate ali samo berete o njih. Iščejo mir in stabilnost. Človeška bitja so, kot smo mi.«
