Evropska komisija kritična do stanja medijske koncentracije v Sloveniji
Rešitve za boljši nadzor koncetracije lastništva pripravili v dveh vladah, a zakona ni sprejela nobena.
Odpri galerijo
Poročilo o vladavini prava, v delu, ki se nanaša na Slovenijo, izraža zaskrbljenost zaradi koncentracije medijev prek povezanih oseb.FOTO: Reuters
Tako v lanskem kot letošnjem letnem poročilu o vladavini prava evropska komisija v delu, ki se nanaša na Slovenijo, opozarja na problem neučinkovite identifikacije lastniških struktur izdajateljev medijev. Glede na ureditev medijskega registra je v poročilu ugotovljeno, da lastnikov medijev ni mogoče identificirati, izražena pa je tudi vse večja zaskrbljenost zaradi koncentracije medijev prek povezanih oseb. Ali in kako bi uredili medijsko krajino, smo včeraj vprašali več poslanskih skupin in poslancev, odgovori pa so bili medli.
Komisija je v obeh zaporednih poročilih ugotovila, da mora izdajatelj medija po sedanjem zakonu v razvid medijev sicer priglasiti vse imetnike pet- ali večodstotnih lastniških ali upravljavskih deležev, a da se v praksi dogaja, da imajo mediji več med seboj povezanih lastnikov, zato sedanja zakonodaja otežuje identifikacijo morebitne koncentracije odločanja v ozadju.
Po predlogu novele zakona o medijih, ki ga je vlada pripravila oktobra lani, bi morali lastniki medijev v razvid na ministrstvu za kulturo priglasiti več informacij, med drugim tudi o virih financiranja in povezanih osebah. Med te sodijo osebe, ki so med seboj upravljavsko, kapitalsko ali drugače povezane.
Odpravil bi tudi minimalni petodstotni prag za razkritje lastništva, razen v primeru medijskih podjetij, ki so organizirana kot delniške družbe. Kot so v evropski komisiji zapisali v poročilu, bi ta sprememba, če bi bila sprejeta, izboljšala preglednost lastništva medijev.
Predlagani zakon aprila letos ni dobil zadostne podpore v parlamentu, zato se je njegov parlamentarni postopek končal, vzrok za to pa je bil, da je vseboval določila, po katerih bi osem regulativnih organov, vključno z Akosom, združili v dve agenciji, kar je sprožilo veliko pomislekov glede neodvisnosti na novo nastalih regulatorjev.
Omenjene določbe so bile sicer že del predloga zakona o medijih, ki ga je pripravilo ministrstvo za kulturo prejšnje vlade, a kot poudarjajo nekateri politiki, jim zaradi spretnega lobiranja spremembe ne uspe zakonsko uveljaviti.
Kako se bo politika v nadaljevanju lotila problema, ni znano. Članica odbora za kulturo v državnem zboru Tadeja Šuštar Zalar (NSi) meni, da zanje z vidika konkurence ni sprejemljivo, da se povečuje koncentracija medijev v lasti enega posameznika ter da je treba skupaj z medijsko stroko preveriti, kje so možnosti za izboljšavo, v SD pa pravijo, da so v prejšnji vladi že pripravili prenovo zakona o medijih, ki pa da zaradi predčasnega končanja mandata ni bil sprejet. Odgovorov drugih poslanskih skupin nismo prejeli.
Komisija je v obeh zaporednih poročilih ugotovila, da mora izdajatelj medija po sedanjem zakonu v razvid medijev sicer priglasiti vse imetnike pet- ali večodstotnih lastniških ali upravljavskih deležev, a da se v praksi dogaja, da imajo mediji več med seboj povezanih lastnikov, zato sedanja zakonodaja otežuje identifikacijo morebitne koncentracije odločanja v ozadju.
Politiki so zadržani pri komentiranju tega, kako je mogoče, da se je razrasla hobotnica okrog Martina Odlazka.
Po predlogu novele zakona o medijih, ki ga je vlada pripravila oktobra lani, bi morali lastniki medijev v razvid na ministrstvu za kulturo priglasiti več informacij, med drugim tudi o virih financiranja in povezanih osebah. Med te sodijo osebe, ki so med seboj upravljavsko, kapitalsko ali drugače povezane.
Minimalni prag za priglasitev lastništva ni učinkovit
Odpravil bi tudi minimalni petodstotni prag za razkritje lastništva, razen v primeru medijskih podjetij, ki so organizirana kot delniške družbe. Kot so v evropski komisiji zapisali v poročilu, bi ta sprememba, če bi bila sprejeta, izboljšala preglednost lastništva medijev.
Predlagani zakon aprila letos ni dobil zadostne podpore v parlamentu, zato se je njegov parlamentarni postopek končal, vzrok za to pa je bil, da je vseboval določila, po katerih bi osem regulativnih organov, vključno z Akosom, združili v dve agenciji, kar je sprožilo veliko pomislekov glede neodvisnosti na novo nastalih regulatorjev.
Sporno tudi z vidika konkurence
Omenjene določbe so bile sicer že del predloga zakona o medijih, ki ga je pripravilo ministrstvo za kulturo prejšnje vlade, a kot poudarjajo nekateri politiki, jim zaradi spretnega lobiranja spremembe ne uspe zakonsko uveljaviti.
Kako se bo politika v nadaljevanju lotila problema, ni znano. Članica odbora za kulturo v državnem zboru Tadeja Šuštar Zalar (NSi) meni, da zanje z vidika konkurence ni sprejemljivo, da se povečuje koncentracija medijev v lasti enega posameznika ter da je treba skupaj z medijsko stroko preveriti, kje so možnosti za izboljšavo, v SD pa pravijo, da so v prejšnji vladi že pripravili prenovo zakona o medijih, ki pa da zaradi predčasnega končanja mandata ni bil sprejet. Odgovorov drugih poslanskih skupin nismo prejeli.
