“Trenutno ni načina, kako takemu sodniku odvzeti oziroma prekiniti mandat, da pa je to nujno potrebno urediti, saj v kolikor sodnik, ki to ni, nadaljuje opravljanje svoje funkcije, istočasno krši človekove pravice do sojenja pred zakonom ustanovljenim sodiščem,” je dejal vrhovni sodnik Jan Zobec, ki meni, da je to protiustavna pravna luknja, ki tukaj načeloma omogoča nadaljnje opravljanje funkcije sodniku, bi pa zagotovo padla na Evropskem sodišču v Strasbourgu.
Člani odbora DZ za pravosodje so sodni svet pozvali, naj v enem mesecu opravi analizo izpolnjevanja pogojev za nastop sodniškega mandata, če so sodniki pravosodni izpit opravili v drugih republikah nekdanje SFRJ. Sprejetih je bilo več sklepov, katerih namen je povrniti zaupanje javnosti v pravosodje ter omogočiti neodvisno in nepristransko odločanje. Vladi, ministrstvu za pravosodje, vrhovnemu sodišču in sodnemu svetu so prav tako predlagali, naj pripravijo zakonske rešitve, ki bodo omogočale preglednost dela sodstva, njegovo večjo učinkovitost in skrajšanje postopkov ter zagotavljale ustrezno obliko nadzora nad vsemi, tudi procesnimi odločitvami vseh sodišč v Sloveniji. Ob vsem tem so se dotaknili tudi vprašanja diplome nekdanjega predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše, saj kljub predloženemu strokovnemu izpitu, ki ga je Masleša pokazal, po mnenju Dejana Kaloha (SDS) še vedno obstajajo razlogi za dvom v verodostojnost dokumenta.
Predložen pravosodni izpit ni bil zadosten pogoj za imenovanje na sodniško funkcijo
Ponovno odprtje teme o diplomi Branka Masleše je v oddaji Tema dneva komentiral vrhovni sodnik Jan Zobec, ki je uvodoma povzel, da je po predloženi diplomi s strani Branka Masleše in njegovega laičnega znanja to zaključena zadeva. Tega pa ne more trditi o predloženem pravosodnem izpitu. “To je povsem druga zgodba, namreč – Masleša je pravosodni izpit opravljal v SFRJ, na sodniško pa je bil imenovan v Sloveniji v času veljavnosti Zakona o pravosodnem izpitu, ki ni predvideval izpolnitve pogoja za izvolitev v imenovanje v sodniško funkcijo, če pravosodni izpit ni bil opravljen po slovenskem Zakonu o pravosodnem izpitu.” Če povzamemo Zobčeve besede, pravosodni izpit, ki ga je Masleša opravil v Socialistični republiki BiH, ni bil zadosten pogoj za imenovanje na sodniško funkcijo. Iz tega izhaja, da tudi kasnejše imenovanje v trajni mandat ni zadoščalo temu kriteriju.
“Če mora imeti odvetnik ta izpit, celo stranka, ki se obrne na Vrhovno sodišče sama s pravnim sredstvom, potem je logično, da mora tudi sodnik tak pogoj izpolnjevati. Ne morejo biti zahteve za izobrazbo strank strožje od zahtev za izobrazbo sodnika, ki odloča o strankinih pravnih sredstvih,” je zatrdil Zobec.
Protiustavna pravna praznina
S sklepom so sodni svet pozvali, naj v enem mesecu opravi analizo izpolnjevanja pogojev za nastop sodniškega mandata, če so sodniki pravosodni izpit opravili v drugih republikah nekdanje SFRJ. Glede na to, da v zakonu o sodniški službi in sodnem svetu ni določbe, ki bi predvidevala razrešitev take situacije in verjetno tudi ne z ustavno razlago drugih določb tega zakona, bi težko našli postopek, po katerem bi sodni svet lahko sodniku, o čigar funkciji se podvomi, izrekel ustrezno sankcijo prenehanja sodniške funkcije.
“Tukaj nastane protiustavna pravna praznina, ki sodniku omogoča nadaljnje opravljanje sodniške funkcije, ne trdim pa to za konkreten primer,” je dejal Zobec, in dodal, da “trenutno ni načina, kako takemu sodniku odvzeti oziroma prekiniti mandat, da pa je to nujno potrebno urediti, saj v kolikor sodnik, ki to ni, nadaljuje opravljanje svoje funkcije, istočasno krši človekove pravice do sojenja pred zakonom ustanovljenim sodiščem.”
Zaupanje v sodstvo je stvar sodnikov in njihove integritete
Zobec je sklenil, da je zaupanje v sodstvo predvsem stvar sodnikov, ob tem je “poudaril koherentno, jasno, predvidljivo sodno prakso z visoko strokovnimi odločitvami, predvsem pa izpričano strokovno in poklicno integriteto sodnikov in s preprečevanjem negativne selekcije, ki je na vrhovnem sodišču, ko je v igri vprašanje vodenja oddelkov, izbrušena do popolnosti,” kar je zaskrbljujoče.
Tanja Brkić