Domnevni fragmenti Beethovnove lobanje znova na Dunaju

Po besedah avstrijskega mrliškega oglednika Christiana Reiterja ima deset koščkov "veliko vrednost", med njimi sta dva večja, eden z zadnjega dela glave in eden z desne strani čela. "Prejeli smo res dragoceno gradivo, ki ga bomo, upam, raziskali v prihodnjih letih. To je bila tudi Beethovnova želja," je dodal. Pojasnil je, da se je skladatelj vse življenje boril z boleznijo in je izrecno zahteval, da se njegovo telo preuči. Beethoven, ki je umrl leta 1827 pri 56 letih, se je dolga leta boril z neznanimi boleznimi, med drugim mu je v poznejših letih pešal sluh. Po Reiterjevih besedah naj bi bili to edini ohranjeni deli Beethovnove lobanje.

Kaufmann, čigar judovski predniki so pobegnili pred nacisti, je povedal, da je fragmente našel leta 1990 v škatlici, na kateri je bilo napisano Beethoven, v družinskem sefu v francoski banki. Njegov praprastric, avstrijski zdravnik Franz Romeo Seligmann, naj bi jih pridobil leta 1863 med prekopom Beethovnovega trupla. Po Kaufmannovih besedah jih bodo analizirali, da potrdijo, ali resnično pripadajo pokojnemu skladatelju. Glede na trenutno razpoložljive dokaze naj bi bili njegovi.

Leta 2005 je skupina ameriških znanstvenikov objavila, da so testi Beethovnovih las in fragmentov lobanje pokazali, da je umrl zaradi zastrupitve s svincem, ki je morda povzročil tudi izgubo sluha. Vir svinca ni znan, lahko pa bi po njihovih navedbah izhajal iz čaše za vino, izdelane iz te kovine. Poleg tega so v 18. in 19. stoletju včasih pri zdravljenju uporabljali tudi težke kovine, kot sta svinec in živo srebro.

Beethoven je v svojih dvajsetih letih trpel za bolečinami v trebuhu, ki so postajale vse hujše, zato je skladatelj v iskanju zdravila obiskal številne zdravnike. Marca so raziskovalci, ki so na podlagi preverjenih vzorcev las določili zaporedje Beethovnovega genoma, ugotovili, da je za skladateljevo smrt verjetno kriva odpoved jeter ali ciroza, ki so jo povzročili številni dejavniki, vključno z uživanjem alkohola.