Tradicija najmočnejših slovenskih namiznoteniških turnirjev se nadaljuje v Laškem, ki ta teden gosti prvega od dveh turnirjev WTT Slovenia Hub. V preteklosti je desetletje Velenje gostilo svetovno namiznoteniško smetano, v zadnjem obdobju pred koronakrizo je zelo kakovosten mednarodni turnir gostil Otočec. Namizni tenis je zadnje leto in pol eden od športov, ki jih je svetovna zdravstvena kriza najbolj prizadela. Mednarodnih turnirjev praktično ni, zato je Laško v teh dneh center namiznoteniškega sveta. Še posebej zato, ker sploh prvič z izjemo olimpijskih iger na katerem koli turnirju nastopajo kitajski igralci in igralke. V Laškem bo v dveh tednih nastopilo 50 igralcev z lestvice stotih najboljših na svetu, kar priča o veličini turnirja, na katerem zaradi strogih pravil Svetovne namiznoteniške organizacije ne bo smelo biti gledalcev.
Pogoj izvedba dveh turnirjev
Organizacijo turnirja v Laškem je prevzel Namiznoteniški klub Krka, vodji tekmovanja pa sta Tomaž Kralj in Borut Miklič. »Svetovna namiznoteniška organizacija je pred leto in pol vsem organizatorjem poslala elektronsko sporočilo, v katerem je spraševala, kdo je pripravljen organizirati turnir. Odgovoril sem jim in so me takoj poklicali,« pojasnjuje Tomaž Kralj. Novomeški klub je junija in septembra na Otočcu najprej organiziral dva najmočnejša svetovna turnirja do 19 let. »Po uspešni organizaciji so me znova poklicali iz WTT ter me sredi septembra vprašali, ali bi prevzeli izvedbo članskega turnirja. Pojasnili so mi, da so v igri še Avstrijci in da bi organizirali vsak po en turnir, in sicer enega za drugim. Odgovoril sem, da smo pripravljeni izvesti turnir, a pod pogojem, da dobimo oba termina. Ko so Avstrijci odstopili od organizacije, smo dobili izvedbo obeh,« nam je razložil nekdanji novomeški igralec.
Prav iz naslova dveh turnirjev, drugi prihodnji teden bo še precej močnejši, se izide finančni račun v Laškem. Proračun obeh turnirjev bo znašal od četrt milijona evrov do tristo tisočakov, stroški postavitve dvorane ter organizacije mehurčka pa so praktično enkratni. »Ko smo dobili organizacijo turnirja, smo mislili, da bodo na njem nastopili igralci nad 30. mestom na svetovni lestvici ter najboljši Slovenci. Ko pa so nas obvestili, da prihajajo Kitajci ter drugi najboljši igralci, smo dobili dodatno delo. Protokol je izjemno strog, dela je ogromno. Škoda, da se je poškodoval Dimitrij Ovčarov. A smo lahko zelo ponosni, da gostimo najboljše igralce sveta. Prihodnji teden bo Darko Jorgić, ki je 23. na svetovni lestvici, šele sedmi nosilec, kar priča o izjemni moči turnirja,« ponosno pove Tomaž Kralj.
Japonec povsem nemočen
V kvalifikacijah je od slovenskih igralcev in igralk dobila en posamični dvoboj le Lara Opeka, medtem ko so bili drugi slovenski igralci neuspešni. Danes so bili v dvorani Treh lilij na sporedu dvoboji prvega kroga med posamezniki in igrami dvojic, predstavilo pa se je vseh šest slovenskih igralcev, ki so prejeli povabilo organizatorja. Že v prvem nastopu je navdušil Deni Kožul, ki je po natrgani mečni mišici, zaradi katere je izpustil nastop na ekipnem evropskem prvenstvu, po petih tednih premora vzel lopar v roke šele pred 15 dnevi. Logatčan je s 3:0 (8, 8, 8) nadigral 49. igralca sveta Japonca Takuja Jina ter se prepričljivo uvrstil v osmino finala. Zvečer je pod vodstvom Vesne Ojsteršek presenetila še Ana Tofant (245. na svetu), ki je bila s 3:2 boljša od precej bolj uveljavljene Čilenke Pauline Vega (75.).
»Poznal sem tekmeca. Je izjemno agresiven, včasih s forehandom malce zaletav. Igral sem zelo agresivno. Ko sem dobil prvi niz, sem vzel vajeti v svoje roke. Čutil sem, da je Japonec presenečen nad mojo igro, jaz pa sem le rasel,« je navdušeno pripovedoval 24-letni Deni Kožul. »Na svetovni lestvici sicer nisem tako visoko, a verjamem, da sodim vsaj tja, kjer se nahaja moj današnji tekmec. Vsak dan trdo treniram, v nemški ligi mi gre dobro in verjamem, da bom preboj dosegel tudi v mednarodni konkurenci. Morda je Laško začetek te zgodbe,« je optimističen slovenski junak.
Žreb do Denija Kožula ni bil prizanesljiv. Jutri se bo pomeril s Kitajcem Liangom Jingkunom, drugim nosilcem turnirja in nekoč 4. igralcem sveta. »Seveda ga poznam zelo dobro, a z njim še nisem igral. Obljubim lahko le to, da se bom boril do zadnje kaplje znoja. Darko Jorgić ga je že premagal, zakaj ga ne bi še jaz?« je optimistično zaključil Deni Kožul ter priznal, da se bo o taktiki na daljavo posvetoval tudi z Darkom Jorgićem, ki ta teden blesti v nemški ligi in bo v Laškem tekmoval prihodnji teden.
Bojan Tokić blesti kot trener, navdušil tudi kot igralec
Bojan Tokić se je do današnjega popoldneva v Laškem kazal v drugačni vlogi kot v času, ko je bil tvorec uspehov Slovenije v ekipni konkurenci. Tokić nosi belgijsko trenirko in opravlja vlogo tamkajšnjega selektorja. Na klopi je izjemno uspešen, belgijski igralci pa imajo težavo z rezervacijo letalskih kart, saj niso računali, da bodo v Laškem tako uspešni. »Danes me čaka tako imenovani dvoboj kapučino, ko se bosta v četrtfinalu dvojic pomerila belgijska para,« nam je danes opoldan po zmagah belgijskih dvojic z nasmeškom dejal Bojan Tokić.
Po zmagi Denija Kožula je oblekel slovenski dres in se pomeril s 1. nosilcem turnirja in 7. igralcem sveta Kitajcem Linom Gaoyuanom. Dvoboj je odlično začel, prepričljivo dobil prvi niz, v nadaljevanju pa je glasni Kitajec pokazal vse svoje kvalitete, ki so ga popeljale do uvrstitve med svetovno deseterico, ter dvoboj dobil s 3:1 (-7, 7, 6, 3). »Odigral sem dvoboj za dušo. Vesel sem, da se mi je tako izšlo, da z mojim nastopom ni trpelo selektorsko delo. Dokazal sem, da še lahko igram na najvišji ravni,« je povedal Bojan Tokić, ta čas 65. igralec na svetovni lestvici, ki ga pred drugim turnirjem v Sloveniji čaka nadaljevanje ligaškega tekmovanja.
»Takšnih turnirjev, kot poteka v Laškem, je bilo pred pandemijo 25 na leto. Zdaj je šele sedmi v letu in pol, dva pa gosti Slovenija. Turnir je izjemno močan in vprašanje je, koliko lahko imajo z izjemo Darka, Denija in mene od njega slovenski igralci. Bolj pomembno za slovenski namizni tenis bi bilo, da bi imeli natančno vizijo in strategijo, kako igralce popeljati do ravni, da bodo lahko igrali na tako močnih turnirjih,« odgovarja Bojan Tokić ter priznava, da je trenersko delo precej zahtevnejše kot igralsko, ko se je lahko ves čas ukvarjal zgolj s svojimi težavami.
