Foto: Reuters
Foto: Reuters

Državni sekretarki na ministrstvu za infrastrukturo Tini Seršen in državnemu sekretarju na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Matevžu Frangežu predstavili Dušan Marinič (Lip Bled), Melita Rozman Dacar (SŽ Tovorni promet), Tomaž Žnidaršič (Ljubljanske mlekarne), Edo Škufca (CGP Novo mesto), Dennis Jahič (Aquafil), Borut Kaplja (Papirnica Količevo), Aleš Bizjak (Poclain Hydraulics), Slavko Kanalec (SIJ Group), Irena Rimac Gaspari (Hidria) in Jaka Kavčič (Domel).

Osrednja tema srečanja je bila morebitna zaustavitev dobave zemeljskega plina iz Rusije, od koder Slovenija dobi praktično ves svoj plin. Predstavniki panog so državna sekretarja opozorili, da so razsežnosti problematike veliko večje, kot jih nakazujejo le statistični podatki in trenutni izkaz bruto domačega proizvoda.

"Ukinitev dobave plina iz Rusije bi povzročila izredne razmere tako za gospodarstvo kot za celotno našo družbo," so sporočili iz GZS-ja.

Sodelujoči so prišli do ugotovitve, da je slovensko gospodarstvo v ranljivem položaju, blizu scenarija vojne ekonomije, medtem ko kratkoročnih ukrepov na potencialno krizo (še) nimamo. Zato je toliko bolj nujen dialog med gospodarstveniki in vlado, so poudarili na GZS-ju.

Generalni direktor zbornice Aleš Cantarutti je med drugim dejal, da slovensko gospodarstvo od vlade pričakuje jasno opredelitev, ali želimo v Sloveniji ohraniti energetsko intenzivno industrijo. Od tega je odvisno, kako bodo podjetja v prihodnosti videla svoje mesto v slovenskemu prostoru. In to bi bila tudi osnova, da se temu delu industrije omogoči postopno zeleno transformacijo, je prepričan.

Frangež je pojasnil, da vsaka kriza izpostavlja strateško pomembnost določenih surovin. Zato je potreben tehten premislek o strateških surovinah in v luči zelenega dogovora ohranitev energetsko intenzivne industrije.

Krizne skupine infrastrukturnega ministrstva

Gospodarstveniki so se strinjali, da država nujno potrebuje kratkoročne krizne ukrepe kot odgovore na krizne scenarije. Seršen je ob tem pojasnila, da je v ta namen infrastrukturno ministrstvo v četrtek ustanovilo krizni skupini.

Gospodarstveniki so tudi pojasnili, da mora država poskrbeti za vse segmente gospodarstva vsaj v nekem prehodnem obdobju. Ob tem pa so opozorili, da hiter in učinkovit prehod podjetij na alternativne vire energije omejujejo dolgotrajni birokratski postopki, velike finančne investicije, ki so povezane s tem, in pomanjkanje časa. V nekaterih panogah pa so alternative celo neizvedljive.

Slovenska podjetja se sicer že prilagajajo trenutnim razmeram in iščejo poti do alternativnih rešitev, a kot so že med tednom pojasnili na GZS-ju, te terjajo svoj čas in sredstva. Tako so v Steklarni Hrastnik, za katero je zemeljski plin ključni energent, med tednom opozorili, da bi za uvedbo nadomestnih rešitev ter s tem prilagoditev celotnega proizvodnega procesa potrebovali najmanj pol leta.

V Skupini Sij so v luči nejasne oskrbe s plinom začeli preučevati možnosti, kako zemeljski plin nadomestiti z utekočinjenim zemeljskim ali utekočinjenim naftnim plinom, je za portal Energetika.net pojasnil izvršni direktor za proizvodnjo Slavko Kanalec. A kot je opozoril, pri tem ne gre le za logistični in tehnični izziv, ampak tudi za zahteven upravni postopek za pridobitev okoljskega dovoljenja.

V Krki so medtem za portal pojasnili, da so na lokacijah, kjer jim tehnične rešitve to omogočajo, pripravili natančen akcijski načrt za uporabo alternativnega goriva.