Zdravstvo.si: Vlada z interventnim zakonom odpira vrata korupciji

Prejšnja vlada Janeza Janše je 13. januarja 2022 sprejela novelo Zakona o javnem naročanju v zdravstvu (ZJN-3C). Novela je idejno in vsebinsko nastala na pobudo skupine zdravnikov zdravstvo.si – pri kateri je imel vidno vlogo prof. dr. Marko Noč – in bi po njihovem mnenju znižala cene medicinskih pripomočkov. Člani skupine so tako prepričani, da je bilo to dejanje prelomni trenutek. "Ta zakon je bil po desetletjih preplačevanja prvi korak k približevanju cen medicinskih pripomočkov in materialov cenam v razvitih državah Evropske unije," so zapisali v odzivu na novi interventni zakon v zdravstvu in ukinitev novele ZJN-3C. Kot so pojasnili, si namreč ne prizadevajo zgolj, da bi državljani dobili pravočasno in dostopno zdravstveno oskrbo, ampak da z denarjem, ki je namenjen zdravljenju, ne bi preplačevali medicinskih materialov, zdravil in aparatur.

Skupina se je tako na področju nabave in plačil medicinskega blaga med drugim zavzemala za uvedbo referenčnih cen za posamezne materiale. "Z referenčnimi cenami bi znižali cene medicinskih pripomočkov, ki danes presegajo cene v bogatejših EU državah z dostopnejšim javnim zdravstvom," so utemeljili v odzivu.

'Tako bo še naprej ista žilna opornica istega proizvajalca v tujini stala 50–100 evrov, pri nas 200–350 evrov'

Novela je res uvedla referenčne cene, ob tem pa še centralno cenovno evidenco. Slednja je bila zasnovana kot enotni informacijski sistem o cenah medicinskih pripomočkov in opreme v primerljivih državah članicah Evropske unije ter bi vključevala podatke o nabavah te medicinskih opreme v Sloveniji. Nad evidenco je taktirko dobil novoustanovljeni urad Vlade RS, pristojen za centralno cenovno evidenco, ki naj bi določal in objavljal referenčno ceno za medicinske pripomočke in medicinsko opremo vsakih šest mesecev.

Zato je skupina zdravstvo.si, ki se je zavzela za referenčne cene, razočarana nad odločitvijo nove vlade o ukinitvi novele, češ da je zašla v smer korupcije in dogovorne ekonomije dobaviteljev v slovenskem državnem zdravstvu. "Tako bo še naprej ista žilna opornica istega proizvajalca v Nemčiji in Skandinaviji stala 50–100 evrov, pri nas 200–350 evrov, cena aortne zaklopke za perkutano vstavitev pa bo namesto 10.000–11.000 evrov še naprej 15.000–20.000 evrov," so poudarili člani skupine, ki od vlade pričakujejo, da če v ZJN-3C obstajajo pravna neskladja, naj jih ustrezno popravi in dopolni, nikakor pa ne ukine novele.

Ministrstvo za zdravje: Referenčnih cen, kot so predvidene v ZJN-3C, ni mogoče uporabiti

Predstavniki ministrstva so utemeljili, na podlagi česa so ocenili, da referenčne cene niso na mestu. Po njihovih besedah se medicinski pripomočki lahko nabavljajo na različne načine (kot nakup, najem ali kot izvedba preiskave) in zato referenčnih cen, kot so predvidene v ZJN-3C, ni mogoče uporabiti. Prav tako register medicinskih pripomočkov v Evropski uniji še ni vzpostavljen oz. se šele vzpostavlja. "Poleg tega bi bilo v prvi vrsti treba opredeliti tudi enakovrednost medicinskih pripomočkov (standardizirati izdelke), ki bi lahko konkurirali pri posameznem javnem naročilu. Cene v naročilu pa so soodvisne še od mnogo drugih dejavnikov, kot so obseg naročila, različne specifikacije, ter tudi od drugih meril, ki se lahko uporabijo poleg cene," so pojasnili.

'Postopek s pogajanji brez predhodne objave predstavlja nejaven, netransparenten, neposreden postopek oddaje javnega naročila'

Poglejmo še, kaj se nekaterim pravnim strokovnjakom zdi sporno pri ZJN-3C. Novela naročniku medicinske opreme oz. pripomočkov dopušča, da če v transparentnem postopku oddaje javnega naročila prejme ekonomsko najugodnejšo dopustno ponudbo, katere cena bo presegala 10 odstotkov referenčne cene, lahko izvede postopek s pogajanji brez predhodne objave in opremo ali pripomoček kupi neposredno na trgu.

Pravna strokovnjakinja na področju javnega naročanja Milena Basta Trtnik je na pravnem informacijskem portalu IUS-INFO že pred sprejemom novele opozorila, da postopek s pogajanji brez predhodne objave predstavlja nejaven, netransparenten, neposreden postopek oddaje javnega naročila. "To pomeni, da je za pogajanja brez predhodne objave značilno, da potekajo v konkurenčno zelo omejenem okolju (pogosto celo z enim samim ponudnikom) in da ne vključujejo javne objave javnega naročila. Postopek s pogajanji brez predhodne objave na splošno dopušča naročniku, da opusti obveznosti, kot se zahtevajo za zagotovitev konkurence in transparentnosti," je izpostavila.

Ob tem je Basta Trtnikova opozorila, da je namen evropske zakonodaje s področja javnega naročanja ravno ta, da se zagotovita transparentnost in enakopravna obravnava ponudnikom na enotnem evropskem trgu. Direktiva 2014/24/EU namreč pravi: "Zaradi škodljivih učinkov na konkurenco bi se morali postopki s pogajanji brez predhodne objave obvestila o javnem naročilu uporabljati samo v zelo izjemnih okoliščinah."

Na Ministrstvu za zdravje so podobno opozorili, da so določbe ZJN-3C uvedle novo izjemo, po kateri bi bilo mogoče izvesti postopek s pogajanji brez predhodne objave (kar sicer ureja 46. člen Zakona o javnem naročanju), kar je v nasprotju z Direktivo 2014/24/EU. "ZJN-3C torej povečuje možnost uporabe netransparentnih postopkov in korupcijska tveganja, kar je ob sprejemu ZJN-3C opozorila že Komisija za preprečevanje korupcije. Hkrati se je Slovenija v Načrtu za okrevanje in odpornost zavezala, da bo zmanjševala število netransparentnih postopkov, te določbe pa jih povečujejo," so izrazili svoje stališče.

Določbe novele po njihovih ugotovitvah tudi ne nudijo rešitev za številna vprašanja iz prakse. Denimo, kako postopati, če referenčna cena ob uveljavitvi zakona ne bo določena ali če bodo ponudbe v netransparentnih postopkih še vedno presegale referenčne cene in so takšne ponudbe nedopustne, zaradi česar naročniki nabav ne bodo mogli izvesti, pacienti pa bodo ostali brez storitev.

A kljub pomanjkljivostim so v skupini zdravstvo.si prepričani, da novela stoji na zdravih temeljih in si zato ne zasluži, da bi jo vlada preprosto ukinila. Skupina zato vlado, kot smo že omenili, poziva, naj odpravi 'luknje' v ZJN-3C, ki strižejo z evropskim pravnim redom.

Z ministrstva pa nam niso odgovorili, kako bodo javno naročanje v zdravstvu krmarili po novem. Kako bodo zagotovili, da bosta javno naročanje in nakup medicinske opreme transparentna ter ne bosta podvržena korupciji? Povzeli so zgolj, zakaj ukinjajo novelo: "Ker so določbe ZJN-3C v nasprotju z evropskim pravnim redom, v postopke javnega naročanja vnašajo dodatna korupcijska tveganja in povečujejo število netransparentnih postopkov ter jih v praksi ne bo mogoče izvajati, je bilo treba v te določbe poseči z interventnim zakonom (Zakonom o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema)."

Za našo televizijo pa so po objavi članka pojasnili: "Ko bodo na tem področju pripravljene nove in ustrezne pravne podlage, bomo javnost pravočasno obvestili."