Sava se tudi zaradi nuklearke pretirano greje, topotne emisije so velike. Občasno je ogreta celo na 30 °C. Pri Brežicah so že vzpostavljene temperaturne razmere za drst tolstolobika in amurja. Hkrati pa iz spodnjega slovenskega dela reke Save izginjajo ali so že zdavnaj izginile hladnoljubne vrste, kot so lipan, sulec, blistavec in kapelj. Poletne temperature Save pri meji s Hrvaško so v primerjavi s tistimi pred 70 leti zdaj višje za vsaj 10 °C, kar je veliko več, kot so se spremenile temperature zraka v istem obdobju.
Sava je hudourniška reka, zato so tudi njene naravne spremembe temperature precejšnje. Z izpustom pregrete vode se poruši biološko in kemično ravnotežje reke. Glede na evropske izkušnje bi bilo primerno, da bi določili najvišjo dovoljeno temperaturo Save. V preteklosti (1990) je bilo vodovarstveno dovoljenje za NEK precej boj strogo, zato je bila reka Sava manj pregreta. Glede na splošno segrevanje planeta bi se morala spremembam prilagajati tudi NEK in svoje toplotne emisije zmanjševati, pa jih še povečuje. Delovanje nuklearke na rezervnem hlajenju (Dnevnik, 4. 8. 2022) zgolj preusmeri del toplotnih obremenitev iz vode v zrak, ob tem pa vključevanje dodatnih hladilnih stolpov še poveča toplotne emisije.
NEK pretirano greje Savo tudi zaradi ohlapne zakonodaje, saj sme segrevati Savo do 3 °C nad »naravno temperaturo reke Save«, ob tem da naravna temperatura reke Save ni določena. Zmotno je mnenje, da pomeni »naravna temperatura« vstopno temperaturo Save v nuklearko, saj se zelo segreje že gorvodno. Nad zajetjem hladilne vode za nuklearko je več objektov z izdanimi IED okoljevarstvenimi dovoljenji, ki vsak posebej segreva Savo, zato vstopna temperatura vode v nuklearko ni več naravna temperatura, temveč je povišana.
Podnebne spremembe povzročajo vedno več vročinskih valov in toplotnih obremenitev površinskih voda. Znano je, da akumulacijski bazeni hidroelektrarn ugodno vplivajo na toplotne razmere v rekah zaradi dokazane toplotne slojevitosti akumulacijskih bazenov. Zato ne razumemo nasprotovanja gradnje novih HE na Savi. Dodatno bi pregrevanje zmanjšale plavajoče sončne elektrarne na zajezitvah hidroelektrarn. Možnosti za razbremenitev okolja in nadomestitev elektrike iz nuklearke je veliko.
ZEG poudarja, da ni pogojev za podaljšanje obratovanja nuklearke od 40 na 60 let tudi zaradi pretiranih toplotnih emisij in nesposobnosti prilagajanja delovanja nuklearke podnebnim spremembam.
Matjaž Valenčič za Zvezo ekoloških gibanj Slovenije - ZEG
