Slovenija padla na Svetovnem indeksu svobode medijev

Amnesty International opozarja na napade na človekove pravice, tudi v Sloveniji

Amnesty International (AI) v poročilu za leto 2021 ugotavlja, da je bilo slednje podobno kot v svetu tudi v Sloveniji zaznamovano s številnimi napadi na človekove pravice. Med drugim je nevladna organizacija za slovenski prostor izpostavila restriktivno begunsko zakonodajo, slabšanje svobode medijev in omejevanje zbiranj z namenom protesta.

"Javni mediji so bili tarče spodkopavanja: izvajale so se kampanje blatenja, novinarji so bili tarča pogostega nadlegovanja, tudi s strani premierja Janeza Janše in drugih visokih politikov. Slovenska tiskovna agencija je dolge mesece ostala brez financiranja. Slovenija pa je na Svetovnem indeksu svobode medijev padla z 32. na 36. mesto. Tarča kampanj klevetanja s strani predstavnikov oblasti so bile pogosto tudi nevladne organizacije in drugi kritični glasovi," so ugotovitve povzeli v sporočilu za javnost, ki so ga posredovali z AI Slovenije.

Opozorili so na omejevanje zbiranj z namenom protesta v okviru protikoronskih ukrepov. Kot so navedli, je splošna prepoved javnih zbiranj z izjemo 12 dni veljala od oktobra 2020 do 19. aprila 2021. Številne protestnike je policija kaznovala z visokimi globami. Julija je odloke o prepovedi zbiranja ustavno sodišče razglasilo za neustavne. Kljub temu je vlada v začetku letošnjega leta od Jaše Jenulla, enega izmed vidnejših petkovih protestnikov, zahtevala plačilo treh zahtevkov za stroške varovanja mirnih protestov, ki se jih je udeležil, so pojasnili. Direktorica AI Slovenija Nataša Posel je ob tem poudarila, da gre v tem primeru za preko 40.000 evrov, "čeprav je omogočanje protestov dolžnost policije".

"Javni mediji so bili tarče spodkopavanja: izvajale so se kampanje blatenja, novinarji so bili tarča pogostega nadlegovanja, tudi s strani premierja Janeza Janše in drugih visokih politikov. Slovenska tiskovna agencija je dolge mesece ostala brez financiranja. Slovenija pa je na Svetovnem indeksu svobode medijev padla z 32. na 36. mesto. Tarča kampanj klevetanja s strani predstavnikov oblasti so bile pogosto tudi nevladne organizacije in drugi kritični glasovi."

Amnesty International Slovenije

Ob tem so dodali, da je ustavno sodišče kot neustavne prepoznalo dele zakona o nalezljivih boleznih, ki so bili temelj za številne omejitvene ukrepe. "Poleg nadaljevanja prisilnih vračanj beguncev na Hrvaško se je zaostrila tudi begunska zakonodaja, ki sedaj dopušča možnost popolnega zaprtja mej za begunce in s tem odstop od mednarodnega azilnega prava," so še zapisali.

Organizacija je kot dobro v Sloveniji ocenila spremembo opredelitve posilstva v skladu z modelom soglasja, pozdravljajo pa tudi decembra sprejet zakon o dolgotrajni oskrbi.

Za Evropo AI med drugim ugotavlja, da se je dve leti po pandemiji soočala s stalnim porastom avtoritarnosti, včasih pod krinko zaščite prebivalstva pred covidom-19, in da so v številnih delih Evrope oblasti zatirale neodvisne in kritične glasove. Pozitiven odziv večine evropskih držav do Ukrajincev je žal v ostrem nasprotju s splošnim trendom evropske migracijske in azilne politike v 2021, ugotavljajo v AI in dodajajo, da je Evropo zaznamoval tudi porast rasizma, usmerjen proti temnopoltim, muslimanom, Romom in Judom.

Po ugotovitvah AI je bila neučinkovita tudi mednarodna skupnost. "To se je posebej kazalo skozi paralizo Varnostnega sveta Združenih narodov, ki ni ukrepal glede grozodejstev v Mjanmarju, kršitev človekovih pravic v Afganistanu, vojnih hudodelstev v Siriji... Ta trajna paraliza multilateralnih teles in primanjkljaj odgovornosti močnih držav sta utrdili pot do ruske invazije Ukrajine, ki grobo krši mednarodno pravo," so zapisali.