Svetovalec ukrajinskega predsednika Mykhailo Podolyak je v odzivu dejal, da Ukrajina absolutno ni bila vpletena v napad. Odzvala se je tudi Moskva, ki se sprašuje, kako lahko ZDA sklepajo o krivcu brez opravljene preiskave. "Jasno je, da želijo avtorji napada preusmeriti pozornost," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Poudaril je, da bi morale države delničarke projekta Severni tok vztrajati pri nujni in transparentni preiskavi. "Še vedno ne smemo sodelovati v preiskavi. Šele pred nekaj dnevi smo prejeli zapiske Dancev in Švedov," je povedal Peskov. "To ni samo čudno, smrdi po pošastnem zločinu," je še dodal.
Nemški mediji medtem poročajo, da naj bi nemškim preiskovalcem uspelo identificirati čoln, ki so ga vpleteni uporabili za "tajno operacijo". Šlo naj bi za jahto, najeto pri podjetju s sedežem na Poljskem. To naj bi bilo v lasti dveh Ukrajincev. Po ugotovitvah preiskovalcev naj bi napad izvedlo šest oseb: pet moških in ena ženska. Skupina je za najem čolna uporabila ponarejene potne liste.
6. septembra lani naj bi izpluli iz Rostocka, plovilo pa so kasneje uspeli locirati tudi v Wiecku in na danskem otoku Christiansø, severovzhodno od Bornholma. Skupina je jahto nato vrnila lastniku, preiskovalci pa so na mizi v kabini odkrili sledi razstreliva, poroča nemški časnik Die Zeit.
V preiskavo uničenja plinovodov so bili sicer vključeni varnostni organi Nemčije, Danske, Švedske, Nizozemske in ZDA. V Nemčiji je za vodenje preiskave zadolžen generalni državni tožilec.
Tudi če sledi vodijo v Ukrajino, preiskovalcem še ni uspelo ugotoviti, kdo stoji za skupino, ki je izvedla napad. Ne izključujejo tudi možnosti, da so bile sledi namerno podtaknjene, in sicer z namenom, da bi se okrivilo Ukrajino. Dokazov za to sicer niso našli.
Nekateri ameriški uradniki sicer menijo, da imajo Ukrajina in njeni zavezniki najbolj logičen potencialni motiv za napad na plinovode. Ti namreč nasprotujejo projektu, ki so ga označili za grožnjo nacionalni varnosti – plinovod naj bi Rusiji namreč omogočil lažjo prodajo plina v Evropo.
Prvotna ugibanja Evrope in ZDA so se osredotočala na morebitno rusko krivdo, čeprav ni bilo jasno, kakšen motiv naj bi imela Rusija za sabotažo plinovodov. Slednji namreč za Moskvo predstavljajo pomemben vir prihodkov.
Sabotaže na plinovod so napadalci izvedli septembra lani. Seizmologi so takrat zaznali dve močni podvodni eksploziji. Prvo so zabeležili zgodaj zjutraj jugovzhodno od danskega otoka Bornholm, druga (močnejša) eksplozija severovzhodno od otoka pa je bila enakovredna potresu z magnitudo 2,3, je pojasnil Bjorn Lund, direktor švedske seizmične mreže.
Severni tok 1 in 2 s po dvema cevema je zgradil ruski Gazprom, da bi pod Baltskim morjem v Nemčijo prečrpal 110 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina na leto. Tri cevi so v septembrskih eksplozijah počile, ena od cevi Severnega toka 2 pa ostaja nedotaknjena. Vendar Severni tok 2 zaradi ruske invazije na Ukrajino nikoli ni niti pričel z obratovanjem.
KOMENTARJI (139)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.