Leta 1990 je na progi na 5000 metrov prvič postala nemška državna prvakinja. Odtlej je naslove državnih, evropskih in svetovnih prvakinj v svojih starostnih kategorijah pobirala kot za stavo. Stene njenega stanovanja so polne medalj z različnih športnih tekmovanj. Petnajstkrat je bila svetovna prvakinja, 33-krat evropska, je pa tudi ponosna imetnica devetih svetovnih rekordov na različnih razdaljah v svojih starostnih kategorijah. Tek ji je v srednjih letih služil za sprostitev, pa tudi pozneje, ko se je na tekaških stezicah sproščala med oskrbovanjem moža, ki je zbolel za Alzheimerjevo boleznijo. Tek ji še vedno veliko pomeni. Z njim ne ohranja le dobrega zdravja, temveč je zanjo tudi motivacija za boljše spoprijemanje z vsakdanom in ohranitev neodvisnosti od drugih. Trikrat na teden še vedno nadene tekaške športne copate in začne teči svoje kroge v bližnji športni dvorani. Dolgo časa je na tekmovanjih vztrajala pri dolgih progah, zdaj se posveča treningu za krajše razdalje. Za uspešno premagovanje razdalje poldrugega in treh kilometrov je začela trenirati tudi dvigovanje uteži. Tekaških čevljev še dolgo ne namerava postaviti v kot.