Foto: Roberto Sicuro
Foto: Roberto Sicuro

Vrednost hrvaškega načrta znaša okoli 3,4 milijarde evrov, švedskega pa okoli 4,5 milijarde evrov.

Od skupnih devet milijard evrov bo 2,7 milijarde evrov sredstev namenjenih za okoljske in podnebne ukrepe, 227 milijonov evrov bo namenjenih mladim kmetom. "Vsi trije načrti imajo močno okoljsko razsežnost," so zapisali v sporočilu za javnost.

Slovenski načrt bo med drugim podpiral proizvodnjo obnovljive energije iz kmetijstva in kmetom omogočil naložbe v bioplin, biometan in geotermalne vrtine za lastne potrebe.

Ministrica Šinko zadovoljna s potrditvijo strateškega načrta

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je izrazila zadovoljstvo nad potrditvijo slovenskega strateškega načrta. "Današnja potrditev dokumenta je priznanje ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za prave vsebinske odločitve, pravo smer razvoja slovenskega kmetijstva in podeželja in navsezadnje za dobro opravljeno timsko delo z vsemi pomembnimi deležniki," je zapisala v sporočilu za javnost.

Slovenija je bila v prvi tretjini evropskih držav, ki so oddale strateške načrte, so ob tem spomnili na ministrstvu.

Evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Janusz Wojciechowski je ob sprejetju načrta čestital Sloveniji. "Naj se zahvalim za odlično pripravljalno delo in zelo konstruktiven dialog, ki je prispeval k izboljšanju načrta, na podlagi katerega bomo zgradili trajnosten, odporen in moderen evropski kmetijski sektor," je dejal.

Hrvaški načrt se dotika izpustov iz kmetijstva, ki izhajajo predvsem iz ravnanja s tlemi in gnojili, v švedskem načrtu pa je velik poudarek na sekvestraciji ogljika, biotski raznovrstnosti in travnikih, pa tudi na povečanju znanja o trajnostni proizvodnji.

Nova skupna kmetijska politika, ki se bo začela izvajati 1. januarja 2023, naj bi omogočila prehod na trajnostni, odporni in sodobni evropski kmetijski sektor. V okviru prenovljene politike bodo sredstva pravičneje porazdeljena med kmetije, pri čemer bo poudarek na malih in srednje velikih družinskih kmetijah ter mladih kmetih, so poudarili v Bruslju.

Kmetom bodo na voljo podpore pri uvajanju inovacij, od preciznega kmetovanja do agroekoloških proizvodnih metod. S podpiranjem konkretnih ukrepov na teh in drugih področjih je lahko nova skupna kmetijska politika temelj za prehransko varnost in kmetijske skupnosti v EU-ju, so še zapisali.