Klakočar Zupančičeva v Celovcu poudarila pomen ustrezno urejenega položaja manjšin

Celovec, 23. junija - Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič se je danes v Celovcu sestala s predstavniki slovenske narodne skupnosti v Avstriji. Seznanila se je s težavami na področju dvojezičnosti, s katerimi se zamejski Slovenci srečujejo v vrtcih in na sodiščih, ter poudarila pomen 7. člena avstrijske državne pogodbe, ki zagotavlja pravice slovenski manjšini.

Ljubljana.
Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič.
Foto: Bor Slana/STA
Arhiv STA

Klakočar Zupančičeva se je udeležila tudi slovesnosti ob 30. obletnici odprtja Generalnega konzulata RS v Celovcu. V svojem nagovoru je izpostavila, da je "ustrezno urejeno in v praksi udejanjeno manjšinsko varstvo pomembno merilo demokracije v sodobnih družbah, ki ga je treba stalno razvijati in dopolnjevati". Prav tako je dejala, da verjame, da sta tako Avstrija kot Slovenija sposobni nase prevzeti ta izziv.

Po oceni predsednice DZ sta za rešitev težav koroških in štajerskih Slovencev glede dvojezičnosti nujni predvsem formalna in neformalna komunikacija med avstrijskim parlamentom in deželnimi oblastmi ter slovenskim državnim zborom.

Avstrija je namreč uzakonila obvezno predšolsko vzgojo v vrtcih, kjer ni dvojezičnosti, kar je po besedah Klakočar Zupančičeve precej zaskrbljujoče.

Še en pereč problem je tudi dvojezičnost na sodiščih, ki je praktično ni oziroma je območje, kjer obstajajo dvojezična sodišča, premajhno in bi ga bilo potrebno razširiti. Po mnenju predsednice DZ bi bilo potrebno v zvezi s tem nasloviti organe na deželni in na zvezni ravni.

Slovenski državni zbor pa mora po besedah predsednice DZ "gojiti parlamentarno diplomacijo" in spodbujati spoštovanje 7. člena avstrijske državne pogodbe, ki zagotavlja pravice slovenski narodni skupnosti v Avstriji.

Naloga slovenskega DZ je po besedah Klakočar Zupančičeve tudi ta, da pripomore k enakopravnemu uvajanju slovenščine v šole, v smislu, da ta ne bo več le izbirni predmet, temveč del rednega učnega programa na območjih, kjer živi avtohtona slovenska narodna manjšina.

Predsednica DZ je za STA dejala še, da razume težave koroških Slovencev in da je vesela napredka, ki so ga v zadnjih letih dosegli štajerski Slovenci, katerih število se je povečalo, predvsem po zaslugi kulturnega društva in kulturnega centra Pavlova hiša. Po njeni oceni je vidno, da koroški in štajerski Slovenci negujejo svojo narodno identiteto in da jo želijo prenesti na svoje potomce.

msc/lkr/lkr
© STA, 2022