Foto: EPA
Foto: EPA

Kdaj bi lahko Slovenija dosegla dva odstotka bruto domačega proizvoda, bo po premierjevih besedah pokazal ta načrt. Trenutne slovenske zaveze, ki so jih podale še prejšnje vlade, predvidevajo leto 2030. Vendar pa je Robert Golob prepričan, da bo treba to časovnico pospešiti, saj se razmere v svetu spreminjajo. "Obstaja velika potreba po tem, da se s tem vprašanjem začnemo ukvarjati. Ne nazadnje smo dali to zavezo tudi ljudem pred volitvami," je pojasnil glede izpolnjevanja Natovih zahtev glede obrambnih izdatkov.

Načrt bo po njegovih besedah določil tudi, koliko izdatkov, in predvsem, za katere programske vsebine oziroma naložbe jih bodo namenili.

Meni pa tudi, da revizija nakupa oklepnikov Boxer, ki ga je sklenila še prejšnja vlada, ne bo veliko vplivala na izpolnjevanje zahtev. "Revizija ne more odločati o tem, ali bomo izpolnjevali zaveze do Nata, revizija se ukvarja s tem, ali je bil konkreten posel izpeljan gospodarno in v skladu z načrti, tako da počakajmo do septembra. Bojno skupino bomo pa morali vzpostaviti v vsakem primeru," je poudaril.

Najmanj naložb v vojaško opremo

Slovenija se je zavezala, da bo nadaljevala dvig izdatkov za obrambo na 1,5 odstotka BDP-ja do leta 2024. Obenem je podala politične zaveze, da bo do 2030 dosegla raven dveh odstotkov.

Z 1,22 odstotka BDP-ja je trenutno med članicami zavezništva, ki za obrambo dajejo najmanj. Popolnoma zadnja pa je pri naložbah v vojaško opremo, za katero namenja 17,9 odstotka obrambnih izdatkov. Cilj znaša 20 odstotkov.

Jens Stoltenberg, Robert Golob in španski premier Pedro Sanchez. Foto: EPA
Jens Stoltenberg, Robert Golob in španski premier Pedro Sanchez. Foto: EPA

V Levici ne podpirajo nadaljnje širitve Nata

Kakšna bodo koalicijska usklajevanja glede teh vprašanj, bo znano v prihodnje. Iz koalicijske stranke Levica so namreč sporočili, da so proti širitvi Nata. "Ker je Nato zgolj vozilo za geostrateške interese in interese vojaške industrije," so prepričani. Vodja poslanske skupine Matej T. Vatovec je odboru državnega zbora za zunanjo politiko dejal, da Nato ni obrambna zveza, ampak motor destabilizacije številnih regij v svetu in motor vojaške industrije. "Medtem ko večina panog v svetu doživlja recesijo, borzni indeksi padajo, so delnice vojaške industrije poletele v nebo. Kolateralno gorivo za ta motor je vojna v Ukrajini, ki bo trajala toliko, kolikor bo treba prodati oborožitvene opreme," je dodal.

V Levici zatrjujejo še, da bodo poskušali svoje koalicijske partnerje prepričati, da ne popuščajo oboroževalnim pritiskom, naložbe v Slovensko vojsko pa usmerijo v opremo, od katere bodo imeli korist tudi prebivalci, recimo v reševalne helikopterje in civilnozaščitno opremo za primere vremenskih katastrof.

Sorodna novica Finski predsednik: Turčija je privolila v podporo Finski in Švedski za njun vstop v Nato

Ob tem so poudarili tudi, da se Nato širi na plečih Kurdov. Kompromis med Turčijo, Švedsko in Finsko so označili kot gnilega, saj so se strani dogovorile o okrepitvi sodelovanja v obrambni industriji in umiku omejitev glede prodaje orožje, pa tudi "polno sodelovanje v boju proti Kurdski delavski stranki (PKK) in njenim podružnicam". "Kurdi so etnična skupnost, ki je preganjana v vseh državah, v katerih prebivajo. Turčija ima še posebej agresivno politiko do Kurdov. Preganjanja, prepovedi delovanja, etnično čiščenje in prepovedi strank ne pomenijo nič, ko je treba uveljavljati politične in gospodarske interese," ob tem opozarjajo v Levici.

Golob ne pričakuje težav pri potrditvi članstva Švedske in Finske v Natu

A premier Golob kljub njihovemu nasprotovanju ne pričakuje težav pri potrjevanju protokolov o pristopu Švedske in Finske k Natu. Potrditev naj bi prišla že pred poletnimi počitnicami. "Levica ima vso pravico, da se vzdrži glasovanja pri tej točki, sem pa prepričan, da bodo v tem primeru tudi opozicijske stranke zmogle državotvorno držo. In zaradi tega me niti za sekundo ne skrbi, da bi bila ta odločitev glede Finske in Švedske kakor koli ogrožena," je dejal.

Slovenska vlada je sicer v torek na dopisni seji sprejela pobudi za sklenitev protokolov o pristopu Švedske in Finske k Nato, pobudo pa je danes z enajstimi glasovi proti enemu podprl tudi odbor DZ-ja. Ministra iz vrst Levice sta po poročanju časopisa Delo sicer glasovala proti stališču vlade, prav tako je bil na seji OZP-ja proti le poslanec Levice.