Gospodarske družbe so lani dosegle za 5,7 milijarde evrov skupnega čistega dobička, kar je nominalno skoraj dvakrat toliko kot leto prej. »Odlični rezultati so posledica visoke rasti prodaje tako na domačem kot na tujem trgu. Ob tem so bile povprečne proizvodne cene blaga in storitev še relativno nizke, kar je pomenilo visoko rast dodane vrednosti,« je pojasnil Bojan Ivanc, glavni ekonomist na GZS. Neto dodana vrednost se je namreč lani okrepila za kar 16 odstotkov, na 27,7 milijarde evrov. Pri tem v primerjavi s prejšnjimi leti precej izstopa podatek o neto dodani vrednosti na zaposlenega, ki je bila lani s 53.057 evrov in je bila kar 12 odstotkov višja kot v letu 2020 ter se je s tem prvič opazneje približala cilju GZS, ki znaša 60.000 evrov do leta 2025.
Najvišjo rast je imel Belektron
V letu 2021 je največ prihodkov ustvarila trgovina, v nasprotju z doslej oziroma s prejšnjimi leti, ko je predelovalna dejavnost ustvarila največ prihodkov. »Kljub izzivom, da smo bili tehnični trgovci v mesecu januarju in polovico februarja 2021 zaprti, smo v Merkurju poslovali dobro. Potrošnikom smo v trenutku, ko so ostajali več doma, ponudili ključne produkte in storitve za urejanje doma in vrta tako na spletu kot v trgovskih centrih,« so zapisali v Merkurju, ki je na lestvici med največjimi podjetji po prihodkih na 36. mestu. Sicer je največ prihodkov, kot že nekaj let zapored, lani imel Petrol, povečal jih je za 56 odstotkov. Prav tako je za 65 odstotkov prihodke povečal Gen-I, ki je drugi na tej lestvici. Najvišjo rast prihodkov je lani imelo četrto podjetje na lestvici in sicer Belektron, kar 200-odstotno.
Podjetja znižujejo proizvodnjo
Ivanc za letošnje leto ocenjuje: »Glavnina dejavnosti je prvo polovico leta 2022 zaključila kot zelo uspešno. Izzivi se že pojavljajo v energetsko intenzivnih dejavnostih, kjer določena podjetja že znižujejo proizvodnjo, predvsem v primeru, ko plačujejo tekočo promptno ceno za električno energijo ali zemeljski plin. Največje tveganje je popolna zaustavitev dobave zemeljskega plina za industrijo, prav tako se cenovna tveganja povečujejo. Drugo pomembno tveganje je ponoven izbruh pandemije jeseni, ki bi zopet povečala izzive pri dobavah v kompleksnih verigah vrednosti.« Dodaja, da so se cene energentov za podjetja zvišale prej kot za gospodinjstva. Cene električne energije in zemeljskega plina so bile v 1. četrtletju letos v povprečju za 20 do 30 odstotkov višje kot v zadnjem četrtletju 2021. Med podjetji so razmere heterogene, saj so določena podjetja zakupila energenta predhodno pod ugodnejšimi pogoji, nekatera pa plačujejo mesečne cene. Cene naftnih derivatov bodo po oceni GZS vztrajale najmanj na aktualnih ravneh, večja pa je verjetnost, da pridobijo še 10 odstotkov, kot pa da bi se njihova cena za toliko znižala.
