Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
ULEB Eurocup
NBA
Slovenija
Turška liga TBL
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Kdo je Lia Apostolovski, slovenska junakinja svetovnega dvoranskega atletskega prvenstva v Glasgowu, kjer je osvojila bron v skoku v višino?
“To je seveda moja želja,” nam je Lia Aposolovski avgusta lani med svetovnim prvenstvom na prostem v Budimpešti odgovorila na vprašanje, ali si v prihodnosti želi prinašati medalje z velikih tekmovanj.
Verjetno si ni mislila, da bo dobrih šest mesecev pozneje eno že imela okoli vratu.
Čeprav tega pred odhodom na Škotsko ni poudarjala, je jasno, da se je po odličnih skokih, ki jih je kazala letos pozimi, vsaj s kotičkom enega očesa že pred nastopom lahko spogledovala tudi s kolajno.
Ko je v polni Emirates Areni, ki sprejme 5.000 gledalcev, 177 centimetrov visoka atletinja eno za drugo iz prve preskakovala višine 184, 188, 192 in 195 centimetrov, je lahko v medaljo naravnost pogledala kar z obema očesoma, jo otipala in si jo na koncu ponosno nadela okoli vratu.
Tekmovanje je končala na tretjem mestu, poskrbela za sedme slovenske stopničke na dvoranskih atletskih svetovnih prvenstvih in se za vedno zapisala v zgodovino slovenske atletike.
Hči nekdanjega rekorderja in danes uspešnega podjetnika
Študentka prava iz Ljubljane je bila za skok v višino rojena.
Njen oče Sašo Apostolovski, danes uspešen podjetnik in ustanovitelj znanega podjetja z obutvijo Mass, je nekdanji uspešen slovenski skakalec v višino.
Udeleženec svetovnega prvenstva 1987 v Rimu in evropskega prvenstva 1990 v Splitu, ki je bil z 230 preskočenimi centimetri vrsto let slovenski rekord. Rekord mu je vzel Rožle Prezelj, ki je leta 2012 preskočil 232 centimetrov.
Z večkratnim udeležencem največjih tekmovanj in finalistom olimpijskih iger leta 2008 v Pekingu lahko o tem danes večkrat poklepetata. Od leta 2015 nekdanji vrhunski slovenski atlet, ki je danes varuh športnikovih pravic, namreč trenira njegovo hči. Več kot očitno zelo uspešno.
Skrivnost uspeha? Vsake tekme se loti na isti način
Lia, ki je pred tem igrala košarko, skakala daljino in tudi tekla, se je skoku v višino resneje posvetila precej pozno. Ko je bila stara 16 let.
Danes jih ima 23, pred njo pa je svetla prihodnost, ki se zdi po zadnjem uspehu še svetlejša, kot je bila poprej.
“Jaz se vsake tekme lotim na isti način. Ne glede na to, ali gre za miting ali pa veliko tekmovanje. Za kvalifikacije ali finale. Tekma je tekma. Tako delam skozi vso kariero,” je ob neki priložnosti predstavila svoj atletski modus operandi, ki se kaže kot zadetek v polno.
V finale se je namreč uvrstila na štirih od zadnjih petih velikih članskih tekmovanj, na katerih je nastopila.
Kako je potekal vzpon v vrh svetovne atletike
Prvi rezultat v skoku v višino je zabeležila leta 2016, ko je preskočila 165 centimetrov.
Leto 2017 je rezultat izboljšala na 173, leta 2018 na 180, leta 2019, ko je bila osma na evropskem prvenstvu do 20 let v Borasu na Švedskem, pa na 186 centimetrov.
Velik preskok ji je uspel leta 2020, ko je preskočila 192 centimetrov in napovedala, da se v njenih nogah (in glavi) skriva velik talent.
V naslednjih dveh letih tega rezultata sicer ni presegla in niti ponovila, a leta 2021 nase opozorila z bronasto medaljo na evropskem prvenstvu do 23 let, medtem ko je ob prvem nastopu na velikih članskih tekmovanjih, na dvoranskem evropskem prvenstvu v Torunu na Poljskem, obstala v kvalifikacijah.
Lia Apostolovski na velikih članskih tekmovanjih:
Dvoransko EP 2021: izpad v kvalifikacijah.
SP na prostem 2022: finale, 12. mesto.
EP na prostem 2022: finale, 7. mesto.
Dvoransko EP 2023: izpad v kvalifikacijah.
SP na prostem 2023: finale, 9. mesto
Dvoransko SP 2024: finale, 3. mesto.
Finalistka treh največjih tekmovanj, na četrtem je dobila medaljo
Potem pa leto 2022 in dva velika podviga. V finale se je uvrstila tako na svetovnem prvenstvu na prostem v Oregonu v ZDA, kjer je bila 12., kot tudi na evropskem prvenstvu v Münchnu, kjer je v finalu preskočila 190 centimetrov in bila odlična sedma.
Lanskoletno dvoransko evropsko prvenstvo v Istanbulu se ji je sicer ponesrečilo, obstala je v kvalifikacijah, je pa zato navdušila na precej pomembnejši tekmi poleti. Na svetovnem prvenstvu na prostem.
V Budimpešti se je spet uvrstila v finale in tam s 190 centimetri pristala na devetem mestu.
Dobro formo je z drugim mestom na diamantni ligi v Xiamenu na Kitajskem, kjer je preskočila 192 centimetrov, in šestim mestom na diamantni ligi v Bruslju s centimetrom manj potrdila tudi v zadnjem delu lanske poletne sezone.
Letos je svoje skoke še nadgradila. V začetku februarja je na mitingu v nemškem Weinheimu preskočila 194 centimetrov, malo za tem pa v Banski Bistrici na Češkem še centimeter več, 195.
Da se je na teh višinah ustalila, je dokončno potrdila na Škotskem pretekli konec tedna in prišla do, upajmo, prve od več medalj z največjih članskih tekmovanj.
Bo kmalu padel tudi 20 let star rekord?
Je naslednji cilj državni rekord Britte Bilač, ki traja že 20 let?
Nekdanja odlična slovenska tekmovalka je do leta 1990 nastopala za Nemško demokratično republiko, potem pa se poročila z nekdanjim slovenskim skakalcem v daljino Borutom Bilačem in oblekla slovenski dres.
Leta 1994 je na evropskem prvenstvu v Helsinkih s skokom prek 200 centimetrov Sloveniji prinesla zlato medaljo in poskrbela tudi za še vedno trajajoči državni rekord.
Pozneje je bila še srebrna na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Barceloni 1995 in dvakrat tretja na sredozemskih igrah.
“Seveda, tudi to je cilj, ki ga imam,” je Apostolovski, ki skače za ljubljanski Mass, a trenira v Kranju, dejala v istem pogovoru, v katerem je napovedala naskok na medaljo.
Zdaj se je očitno vse sestavilo
Prepričani smo, da ji lahko uspe. Ima namreč še ogromno rezerv. Zdi se, da pravo tehniko skokov šele dobro osvaja. To je med vrsticami priznala tudi sama.
“Skok v višino je res tehnična disciplina, tako da včasih potrebuješ čas, da se vse avtomatizira. Da občutiš občutke, kako naj bi stvari potekale. Pozna se mi količina treningov skozi vsa leta. Zdaj se je očitno vse sestavilo,” nam je povedala pred odhodom v Glasgow, ko smo jo opomnili na to, da je letos še precej bolj suverena, kot je bila sicer.
Uspeh na Škotskem bo zagotovo poskrbel tudi za dodatno samozavest, ki je, sploh v tehničnih disciplinah, še toliko bolj pomembna.
Zdi se, da se lahko že poletne sezone, ki prinaša tako evropsko prvenstvo kot tudi olimpijske igre, na katerih bo prvič nastopila, zelo veselimo.
Do takrat pa bo zavzeto trenirala, se ukvarjala s slikarskimi delavnicami, s katerimi si v prostem času krajša čas, in sprehajala svoja psa, angleška hrta Uno in Tana, ki ju je pred časom posvojila.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!