Zoran Milanović zagrozil z vetom
20.00 Veto Zorana Milanovića
Še preden je pomisleke glede članstva Finske in Švedske izrazila Ankara, je z vetom zagrozil hrvaški predsednik Zoran Milanović. A hrvaška vlada povsem podpira Finsko in Švedsko na njuni poti v Nato, je danes ob prihodu na zasedanje poudaril hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman.
Turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu je ob prihodu na zasedanje pojasnil, da velika večina turških državljanov nasprotuje članstvu Švedske in Finske v Natu. Ti dve državi podpirata in sodelujeta s PKK/YPG. To je teroristična organizacija, ki vsak dan napada naše vojake, je povedal. YPG je sicer sirska veja v Turčiji prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK).
18.00 Finski minister prepričan v rešitev turških skrbi glede članstva Finske in Švedske v Natu
Finski zunanji minister Pekka Haavisto je po petkovih izjavah turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana glede članstva Finske in Švedske v zvezi Nato izrazil prepričanje, da bodo našli rešitev za turške skrbi. O tem je že govoril s turškim kolegom Mevlütom Cavusoglujem.
Haavisto je ob prihodu na neformalno zasedanje zunanjih ministrov Nata v Berlinu povedal, da je o Erdoganovih izjavah, v katerih je bil ta kritičen do pridružitve Finske in Švedske Natu, v petek po telefonu govoril s Cavusoglujem, da bi pomirili napetosti. O tem pa bosta govorila tudi danes v Berlinu.
Vse države imajo možnost, da blokirajo postopek. Zdaj je pomembno, da smo v dobrih stikih z vsemi, je še povedal Haavisto. Izrazil je prepričanje, da bodo našli rešitev za turške skrbi.
Turški predsednik Erdogan je bil v petek kritičen do morebitne pridružitve Finske in Švedske zvezi Nato. Po njegovih besedah sta skandinavski državi praktično »gostišče terorističnih organizacij«, kot je v Turčiji prepovedana Kurdska delavska stranka (PKK).
Erdoganov svetovalec za zunanjo politiko Ibrahim Kalin je danes že nekoliko pomiril napetosti in zagotovil, da Turčija ne zapira vrat Finski in Švedski.
»Ne zapiramo vrat, ampak opozarjamo na to zadevo kot vprašanje nacionalne varnosti za Turčijo,« je povedal Kalin v pogovoru za tiskovno agencijo Reuters. »Jasno je, kaj je treba storiti. Ne smejo več dovoljevati, da bi bile v teh državah aktivnosti, organizacije in posamezniki iz vrst PKK,« je pojasnil.
Zunanji ministri držav članic zveze Nato, med njimi vodja slovenske diplomacije Anže Logar, bodo danes v Berlinu začeli svoje prvo neformalno zasedanje v zgodovini zavezništva. Na današnji delovni večerji se jim bosta pridružila tudi finski minister Haavisto in švedska zunanja ministrica Ann Linde.
Pričakovati je, da bodo ministri razpravljali tudi o članstvu Švedske in Finske v zvezi Nato. Ravno v teh dneh namreč v obeh državah poteka dokončno odločanje glede članstva, k čemur jih je spodbudila ruska agresija na Ukrajino.
Finska premierka in predsednik sta članstvo države v Natu že podprla, dokončna odločitev vladnega odbora pa naj bi bila sprejeta v nedeljo. Do takrat naj bi svoje mnenje podali tudi na Švedskem vladajoči socialdemokrati. Parlamenta obeh držav pa naj bi potem odločitev potrjevala v ponedeljek.
Haavisto je dejal, da v parlamentu pričakuje podporo velike večine poslancev članstvu v zavezništvu. Finska pa bo nato prošnjo vložila prihodnji teden, je napovedal.
15.20 Putin finsko odpoved nevtralnosti označil za napako
Finski predsednik Sauli Niinistö se je danes po telefonu pogovarjal z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom glede možnosti vstopa Finske v Nato. Niinistö je dejal, da je bil pogovor neposreden in brez obtožb. Putin je finsko odločitev za odpoved nevtralnosti označil za napako, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Pogovor je bil neposreden in jasen ter je potekal brez obtožb. Izogibanje napetostim se je zdelo pomembno, je v izjavi za javnost poudaril Niinistö. Dodal je, da se je telefonski klic zgodil na pobudo Finske, ki si želi korektno in strokovno reševati praktična vprašanja, ki izhajajo iz sosedstva z Rusijo.
Putin je finskemu predsedniku dejal, da bi bila finska odprava vojaške nevtralnosti napaka. Putin je poudaril, da bi bila ukinitev tradicionalne politike vojaške nevtralnosti napaka, saj finska varnost ni ogrožena, so po telefonskem pogovoru med voditeljema sporočili iz Kremlja.
Voditelja sta se dotaknila tudi razmer v Ukrajini. Putin je sogovornika seznanil s stanjem rusko-ukrajinskih pogovorov, ki jih je po njegovih besedah skoraj prekinil Kijev, ki ne izraža interesa za konstruktiven in resen dialog, so dodali v Kremlju.
Niinistö in premierka Sanna Marin sta v četrtek podprla članstvo Finske v zvezi Nato ter se v skupni izjavi zavzela, da mora Finska čim prej zaprositi za članstvo v zavezništvu. Uradno odločitev o tem naj bi Finska objavila v nedeljo.
Moskva se je odzvala z besedami, da bo finsko članstvo vsekakor obravnavala kot grožnjo. Namestnik ruskega zunanjega ministra Aleksander Gruško je napovedal strateške spremembe, vendar je po njegovih besedah še prezgodaj govoriti o nameščanju jedrskega orožja.
Tudi sosednja Švedska, ki je tako kot Finska tradicionalno nevtralna, naj bi v prihodnjih dneh objavila svojo prošnjo za članstvo. Potem ko naj bi Finska v nedeljo uradno objavila svojo kandidaturo za članstvo v Natu, bo o njej v ponedeljek razpravljal parlament.
13.06 G7 ne bo priznal meja, ki skuša Rusija spremeniti s silo
Skupina sedmih gospodarsko najrazvitejših držav (G7) ne bo nikoli priznala meja, ki jih skuša Rusija spremeniti v svoji vojni proti Ukrajini, so v izjavi po treh dneh pogovorov na severu Nemčije zapisali zunanji ministri skupine G7. Prav tako so obljubili trajno podporo Kijevu. »Nikoli ne bomo priznali meja, ki jih je Rusija poskušala spremeniti z vojaško agresijo, in bomo še naprej podpirali suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, vključno s Krimom, ter vseh držav,« so v izjavi zapisali zunanji ministri skupine G7.
Obljubili so tudi, da bodo sankcije razširili na sektorje, od katerih je Rusija odvisna, in še naprej oskrbovali Ukrajino z orožjem, da bi ji pomagali v boju z rusko invazijo. »Ponovno potrjujemo svojo odločenost, da bomo še naprej krepili gospodarski in politični pritisk na Rusijo ter pri tem delovali enotno,« so še zapisali. Opozorili so tudi na vse večji vpliv vojne na revnejše države, zlasti zaradi motenj v svetovni preskrbi s hrano.
Ministri so hkrati pozvali Belorusijo, naj preneha omogočati rusko agresijo in naj spoštuje svoje mednarodne obveznosti.
12.38 Rusija ustavila dobavo električne energije Finski
Rusija je ponoči ustavila dobavo električne energije Finski, potem ko je ruski državni energetski holding Inter RAO v petek napovedal, da bo sosednji državi prekinil dobavo zaradi zaostalih plačil, je danes povedal predstavnik finskega operaterja električnega omrežja Fingrid. »Trenutno je na ničli, kar se je začelo opolnoči, kot je bilo napovedano,« je povedal vodja operativnega načrtovanja pri družbi Fingrid Timo Kaukonen.
Družba RAO Nordic je v petek sporočila da bo zaradi težav pri prejemanju plačil za elektriko, ki jo Finska uvaža iz Rusije, danes ustavila dobavo. Družba je navedla, da od 6. maja ni prejela plačila za električno energijo, vendar ni pojasnila, ali je to povezano z evropskimi sankcijami proti Rusiji. Finska, ki iz Rusije izvozi približno deset odstotkov električne energije, je primanjkljaj že nadomestila z uvozom iz Švedske.
12.08 Moskva razmišlja o odgovoru na morebiten vstop Finske in Švedske v Nato
Rusija še razmišlja, kako bo ukrepala za okrepitev svoje varnosti, če se bosta Finska in Švedska pridružili zvezi Nato, je danes dejal namestnik ruskega zunanjega ministra Aleksander Gruško. Napovedal je strateške spremembe, vendar je po njegovih besedah še prezgodaj govoriti o nameščanju jedrskega orožja. Gruško je pojasnil, da bi z vstopom obeh držav v Natu nastale strateške spremembe, a govoriti o tem, da bo Rusija na območje Baltika namestila jedrsko orožje, je še prezgodaj. Poudaril pa je, da se bo Rusija, če bo Nato na njene meje namestil jedrsko orožje, odzvala enako.
Nekdanji ruski predsednik Dmitri Medvedjev, ki je zdaj namestnik sveta za nacionalno varnost, je medtem že zagrozil z namestitvijo jedrskega orožja v rusko eksklavo Kaliningrad, če se bosta Finska in Švedska odločili za vstop v Nato. Obe državi o tem resno razmišljata in naj bi končno odločitev sprejeli zelo kmalu. Razlog za odpoved nevtralnosti je pri obeh ruska invazija na Ukrajino. Gruško je še dejal, da ne vidi nobenega resnega razloga za finski in švedski vstop v Nato, saj da Moskva do njiju nima sovražnih namenov.
09.28 Ruske sile naj bi se začele umikati iz okolice Harkova
Rusija je po navedbah ukrajinske vojske začela umikati svoje enote iz okolice Harkova na vzhodu Ukrajine, ukrajinski predsednik Volodmir Zelenski pa je dejal, da nadaljujejo osvobajanje ozemlja v harkovski regiji. Da je Ukrajina zelo verjetno dobila bitko za Harkov, je danes ocenil tudi ameriški Inštitut za vojne študije (ISW). Generalštab ukrajinske vojske je sporočil, da Rusija umika svoje enote iz okolice Harkova s ciljem doseči popoln nadzor nad doneško, lugansko in hersonsko regijo ter zagotoviti stabilnost kopenskega koridorja s Krimom.
Zelenski je v petek v svojem večernem nagovoru državljanom sporočil, da nadaljujejo osvobajanje na območju Harkova. »Do danes smo osvobodili 1015 krajev, šest v zadnjih 24 urah,« je dejal. Ameriški ISW pa je v svoji oceni zapisal, da so ukrajinske sile Rusiji preprečile, da bi obkolila drugo največje ukrajinsko mesto Harkov in Moskva se je očitno zdaj temu odpovedala.
Harkov je bil od začetka invazije eden od ključnih strateških ciljev Rusije. V ISW sicer pravijo, da ne gre za popoln umik ruskih sil tako kot v primeru Kijeva, zato je to predvsem pomemben trenutek v vojni, ne pa preobrat.
Da je Rusija začela tretjo fazo vojne, ki bo dolgotrajno bojevanje, pa je dejal svetovalec ukrajinskega notranjega ministra Viktor Andrusiv. Kot je pojasnil, je bila prva faza poskus, da bi v nekaj dneh zavzeli Ukrajino, ki je propadel, druga je bila obkoliti ukrajinske sile na več območjih ter jih poraziti, zdaj pa se začenja tretja faza. V njej bodo ruske sile branile doslej zasedena ozemlja. »To kaže, da načrtujejo dolgotrajno vojno,« je dejal. Moskva želi z zavlačevanjem vojne prisiliti Kijev k vdaji ter Zahod za pogajalsko mizo, je dodal.
00.30 Zunanji ministri Nata predvidoma tudi o članstvu Švedske in Finske
Zunanji ministri držav članic zveze Nato, med njimi vodja slovenske diplomacije Anže Logar, bodo danes v Berlinu začeli svoje prvo neformalno zasedanje v zgodovini zavezništva. Danes se jim bosta pridružila tudi zunanja ministra Švedske in Finske, ki sta tik pred uradno odločitvijo glede pridružitve Natu. Ministri bodo svoje sploh prvo neformalno zasedanje začeli drevi z delovno večerjo, na kateri se jima bosta pridružila tudi finski zunanji minister Pekka Haavisto in švedska zunanja ministrica Ann Linde.
Pričakovati je, da bodo ministri razpravljali tudi o članstvu Švedske in Finske v zvezi Nato. Ravno v teh dneh namreč v teh dveh državah poteka dokončno odločanje glede članstva, k čemur jih je spodbudila ruska agresija na Ukrajino.
Finska premierka in predsednik sta članstvo države v Natu že podprla, dokončna odločitev vladnega odbora pa naj bi bila sprejeta v nedeljo. Do takrat naj bi svoje mnenje podali tudi na Švedskem vladajoči socialdemokrati. Parlamenta obeh držav pa naj bi potem odločitev potrjevala v ponedeljek. O sami ruski invaziji na Ukrajino in njenih posledicah bodo sicer zunanji ministri zavezništva razpravljali v nedeljo. Govorili bodo o nadaljnji podpori Ukrajini in tudi prihodnjih odnosih z Rusijo. Razprava bo po napovedih slovenskega zunanjega ministrstva namenjena tudi pripravam na junijski vrh Nata v Madridu ter novemu strateškemu konceptu zavezništva.
