Sončne elektrarne rade zagorijo

13.9.2023 | 14:00

Pri določenih postavitvah sončnih elektrarn se tudi zgodi, da se požar v ostrešju giblje veliko hitreje, kot bi se, če elektrarne na strehi ne bi bilo. (Foto: Občina Medvode)

Po nedavnem obsežnem požaru na kmetijskem objektu s sončno elektrarno smo se začeli spraševati, kako varni smo v hiši s sončnimi paneli. Ker je bil požar zelo obsežen, je pritegnil tudi več pozornosti (čeprav so se tovrstni požari v preteklosti že dogajali) in spodbudil resnejšo razpravo o tveganjih za požare na strehah s sončnimi paneli. Ker se bo število sončnih elektrarn v prihodnosti še povečevalo, bo podobnih požarov vse več.

Raziskava, ki jo je lani poleti zaključil Jens Seemann Kristensen z danskega inštituta za požarno varnost, je pokazala, da se moramo navkljub veliki prednosti fotovoltaičnih sistemov za pridobivanje energije zavedati, da smo z njimi bolj izpostavljeni požarom. Z analizo so ugotovili, da namestitev sončnih panelov na strehah povečuje verjetnost vžiga, prav tako pa ti sistemi omogočijo širjenje požara po strehi.

Strokovnjaka za požarno varnost dr. Aleša Juga (tudi podpredsednik komisije za požarno preventivo pri Gasilski zvezi Slovenije), ki dobro pozna omenjeno raziskavo, smo izzvali z vprašanjem, da ti podatki niso prav dobra promocija za sončne elektrarne na naših domovih. Že tako gre za precej visoko investicijo (na povprečno veliki hiši se giblje med 12 in 15 tisoč evri), zdaj pa so strokovnjaki potrdili, da je naš dom s sončnimi paneli na strehi bolj ogrožen. Mar ni to smrtna obsodba za montažo sončnih panelov na naših domovih?

Pozabili smo na požarno varnost.

Nove raziskave so potrdile, da so sončne elektrarne na strehi požarno breme. (Foto: revija Jana)

»Pomislek je čisto na mestu. Namestitve sončne elektrarne se je treba lotiti zelo strokovno, z upoštevanjem požarne varnosti. Predpisi pravijo, da je pred montažo potrebna požarnovarnostna presoja, za katero poskrbi projektant – ta preveri konstrukcijo strehe, njeno gorljivost, namembnost objekta in potem določi ukrepe. Sončna elektrarna niso samo paneli, so tudi kabelske povezave, razsmernik, ki je v objektu – in po statistiki ta zagori najprej. Naš cilj je, da energijo čez dan 'ujamemo' v zalogovnik in ponoči izkoriščamo – tako imamo zunaj ali v hiši tudi litij-ionske baterije, ki predstavljajo dodatno tveganje. Pri hitrem trendu v prid trajnostnemu razvoju smo na požarno varnost malce pozabili, premalo smo jo upoštevali. Zato smo sedaj soočeni s posledicami,« pravi Jug in opominja tudi na vzdrževanje sončne elektrarne.

»Pri montaži panelov se vzdrževanje premalo poudarja ali celo zamolči. Elektrarno naj bi na dve leti strokovno pregledali, pri čemer se s termovizijskimi kamerami pokaže vroča mesta – spoje, ki so slabši, preveri morda nekoliko poškodovane prehode kabelskih inštalacij. Vse je treba pregledati tudi po morebitnih hujših neurjih, saj lahko močnejši veter kaj poškoduje, iztakne. Lastniki elektrarn morajo imeti to v mislih in menim, da nam tega zavedanja manjka. Analize namreč kažejo, da sončna elektrarna po desetih letih postane večje tveganje, zato ne smemo pozabiti na kontrolne preglede in servis – če tega ni, lahko pride do požarov. O vzdrževanju sončnih elektrarn smo premalo ozaveščeni.«

Ovira za gasilce

Nove raziskave so torej potrdile, da so sončne elektrarne na strehi požarno breme. »Po drugi strani elektrarna manjša možnost učinkovitega posredovanja gasilcev. Ti običajno gredo na streho, jo odpro in nekako 'potiskajo' požar iz objekta (ventilirajo). Ampak če so na strehi paneli, tega ne morejo narediti – to so prepreke, s katerimi se zadnje čase spoprijemajo gasilci. Pri določenih postavitvah sončnih elektrarn se tudi zgodi, da se požar v ostrešju giblje veliko hitreje, kot bi se, če elektrarne na strehi ne bi bilo. To pomeni, da bo ob prihodu gasilcev že celotno ostrešje v ognju (to se je sedaj pri Medvodah tudi zgodilo), kar pomeni, da bo objekt verjetno v celoti poškodovan. Gre za požar ekstremnega obsega.«

Ob takih informacijah tisti, ki razmišljamo o sončnih panelih na strehah, nismo ravno opogumljeni. Če imamo na razpolago dovolj zemljišča, je gotovo varneje, da so paneli odmaknjeni od bivalnega objekta, potrdi sogovornik. »V naših domovih imamo danes zalogovnike energije (baterije), pa električne skiroje, kolesa, tudi avtomobil, nekateri vgradijo elektrarne tudi na balkone v večstanovanjskih stavbah – in ogroženost stavbe se poveča. Z vsem omenjenim naredimo veliko za naš planet, vendar ogrožamo sebe. Ob napačnem vzdrževanju in nepravilni uporabi lahko vse te sodobne naprave predstavljajo nevarnost. Pri trajnostnem razvoju smo zanemarili varnost. Tudi med 17 cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov požarne varnosti nikjer ne omenjajo. Nikakor ne želimo stigmatizirati sončnih elektrarn, a treba je opozarjati na pravilno in strokovno montažo ter redno vzdrževanje. Prav bi bilo tudi, da lastniki vseh elektrarn, ki so vključene v javno omrežje, izdelajo požarni načrt (lokacija, načrt elektrarne in dostop do nje, kabelske povezave ...) in ga dostavijo gasilski enoti v bližini.«

Stroka požarne varnosti ni proti sončnim elektrarnam, je pa treba ljudi seznaniti s tveganji in z ustreznimi ukrepi (požarna presoja, primernost objekta, strokovna vgradnja, pogoji za vzdrževanje in preventivni pregledi), saj bomo le tako zmanjšali tveganje za požare.

Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 37, 12. september, 2023.

M. Šelek