Peter Naglič, Urejanje struge Ljubljanice pri Tromostovju, 1933. Foto: SEM
Peter Naglič, Urejanje struge Ljubljanice pri Tromostovju, 1933. Foto: SEM

V Slovenskem etnografskem muzeju v Plečnikovem letu na ogled postavljajo fotografske podobe teh arhitektovih sodobnikov na njegove mojstrovine. Pod naslovom Zlata doba Plečnikove arhitekture je na ogled torej izbor fotografij arhitektur, ki jih je po Sloveniji ustvaril Plečnik.

Medtem ko je bil Naglič ljubiteljski fotograf, sta se Kramarič in Šušteršič s fotografijo ukvarjala poklicno. Naglič je fotografiral gradbeno prenovo Ljubljane, pri čemer je bilo njegovo delovanje bolj dokumentarne narave, medtem ko so bili Kramaričevi in Šušteršičevi vzgibi za fotografiranje bolj estetski, saj sta bila v obdobju pred drugo svetovno vojno pomembna založnika razglednic. Kramaričevo zbirko je SEM pridobil že v 70. letih, Nagličevo in Šušteršičevo pa v preteklem desetletju.

Vekoslav Kramarič, Kongresni trg po končanih Plečnikovih posegih, 1941. Foto: SEM
Vekoslav Kramarič, Kongresni trg po končanih Plečnikovih posegih, 1941. Foto: SEM

Naslov razstave se navezuje na obdobje med obema vojnama, ko je pustil Plečnik močan pečat na arhitekturni in urbanistični podobi Ljubljane. To je čas, ko se je Ljubljana oblikovala v prestolnico in ko so jo pospešeno prenavljali pod budnim Plečnikovim očesom.
Razstava vključuje 70 fotografij, na katerih so arhitektova dela med gradnjo in po njej, posamezni primeri so predstavljeni kot objekti še pred Plečnikovim posegom.

Anton Šušteršič, Trnovski pristan pred Plečnikovo ureditvijo nabrežja, 30. leta 20. stoletja. Foto: SEM
Anton Šušteršič, Trnovski pristan pred Plečnikovo ureditvijo nabrežja, 30. leta 20. stoletja. Foto: SEM

V Ljubljani so dokumentirani regulacija Ljubljanice in Plečnikovi mostovi, urejanje okolice Ljubljanskega gradu in Šanc, Kongresni, Levstikov in Hrvatski trg, njegove cerkve ter posamezni monumentalni objekti, kot so Žale, Navje, Narodna in univerzitetna knjižnica, Baragovo semenišče in stadion za Bežigradom. Zunaj prestolnice so predstavljeni Ljudska posojilnica v Celju, cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini, lovska koča kralja Aleksandra v Kamniški Bistrici in kapela Device Marije Snežne na Krvavcu.

Fotografsko gradivo Nagliča, Kramariča in Šušteršiča na razstavi zaživi v obliki fotografij, ki so bile za to priložnost na novo izdelane po klasičnem analognem postopku iz originalnih negativov. Posebna vrednost omenjenih fotografskih zbirk je prav v tem, da so v večini ohranjeni tudi izvirni negativi na steklu in filmu. Hranita jih dokumentacija SEM-a in zasebna zbirka Društva Peter Naglič. Gradivo bo prvič na ogled javnosti v takšnem obsegu.

Naglič je bil rojen leta 1883 v Šmarci pri Kamniku v družini, ki se je ukvarjala s ščetarsko obrtjo. Zaradi nakupa surovin in dostave izdelkov je tedensko hodil v prestolnico, pogosto s fotoaparatom – z njim dokumentiral dogajanje in gradbene posege v Ljubljani, med drugim dela, ki jih je zasnoval Plečnik.

Vekoslav Kramarič, Žale, Plečnikov poslovilni kompleks, 30. leta 20. stoletja. Foto: SEM
Vekoslav Kramarič, Žale, Plečnikov poslovilni kompleks, 30. leta 20. stoletja. Foto: SEM

Kramarič se je rodil leta 1902 v Novem mestu. Bil je znan ljubljanski fotograf in založnik razglednic in voščilnic, ki so jih prodajali po vsej Sloveniji. Skoraj vsak slovenski kraj se lahko pohvali z njegovo posneto razglednico. Še posebej veliko je različnih razglednic Ljubljane, kjer je imel svoj atelje in trgovino.

Šušteršič, ki se je rodil leta 1872 na Vrhniki, je poleg službe bančnega uradnika imel tudi svojo fotografsko obrt. Fotografiral je za papirnico M. Tičar iz Ljubljane, ki je bila v lasti njegove žene in je med drugim prodajala tudi lastne razglednice.

Z razstavo, ki bo na ogled do 18. septembra v SEM-u, napovedujejo tudi odprtje nove stalne razstave Plečnikova Lectarija. Odprli jo bodo 31. maja, njena avtorica je Tanja Roženbergar.

Odprtje razstave Zlata doba Plečnikove