Steinmeier gradnjo Berlinskega zidu označil za simbol nepravične države

Za Franka-Walterja Steinmeierja je gradnja zidu predstavljala začetek konca, na katerega se je čakalo predolgo. "13. avgust 1961 je bil sodni dan za nas Nemce in svet, dan, ki je uničil sanje in upanje, ki je otroke ločil od staršev in vnuke od starih staršev, ki je boleče posegel v življenje številnih posameznikov," je dejal danes.

"Svoboda in demokracija nista samoumevni in nista doseženi za vekomaj. Svobodo in demokracijo si je treba izboriti, nato pa ju varovati, braniti in obdržati," je posvaril.

V nemški prestolnici so se tragičnega dneva spomnili z obsežnim programom

Osrednja slovesnost je bila ob spominskem centru na Bernauer Strasse, ki je simbol nemške delitve, saj so bile tu posledice gradnje zidu še najbolj vidne. Zid je namreč čez noč ločil sosede in družine, ki so živele v sosednjih blokih. Na začetku so številni tamkajšnji Vzhodnoberlinčani pobegnili na Zahod, saj so kar skozi okna hiš skočili na drugo stran Berlina. Oblast je to nato preprečila, tako da so okna kar zazidali, kasneje pa so porušili kar celo stavbo.

Berlinčani so se pred 60 leti zbudili v spremenjeno mesto

Vzhodna, komunistična Nemčija (NDR), ki je bila pod nadzorom Sovjetske zveze, se je odločila za osamitev zahodnega dela Berlina, ki so ga nadzirali zahodni zavezniki, ZDA, Velika Britanija in Francija. Predvsem je želela prekiniti vse večje prehajanje in bežanje prebivalcev vzhodnega dela Berlina na Zahod, v demokratični in kapitalistični svet.

Berlinčani so se tako 13. avgusta pred 60 leti zbudili v spremenjeno mesto. Zahodni del je bil obdan z žičnato ograjo, čez nekaj dni pa so ob meji postavili zid, ki je 28 let mesto in prebivalce fizično razdelil na dva dela.

5000 ljudem je uspelo pobegniti na drugo stran, večinoma skozi predore. Pri poskusu bega jih je življenje izgubilo najmanj 140. Večinoma so padli pod streli stražarjev, nekateri pa so se tudi sami smrtno ponesrečili. Na meji med obema Nemčijama pa naj bi po različnih podatkih umrlo najmanj 260 ljudi.

Berlinski zid je v skoraj treh desetletjih obstoja postal simbol hladne vojne in delitve med komunizmom in demokracijo. Po demokratičnem vrenju pa je tudi zanj prišel čas konca – padel je 9. novembra 1989, Berlin pa je znova postal enoten. Združitev Nemčije je sledila 3. oktobra 1990.