Tina Lamovšek: v službi urednica, zvečer se prelevi v kuhinjsko ustvarjalko

Uradna funkcija Tine Lamovšek je dolga celo vrstico: urednica uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa na Prvem, na Radiu Slovenija. Zaradi zatona ideje, da je urednik nekdo, ki samo naroča in bere tekste drugih, je podpisana tudi pod celo vrsto prispevkov, najraje ima turizem in gastronomijo. Je ena od avtoric podkasta Pod pokrovko. Njen alter ego je chef Tina. Kakih devet let je od tega, ko jo je Instagram s svojo pornografijo hrane tako navdušil, da je začela peči in fotografirati ter objavljati slaščice. Paša za oči.

Priporočamo še: Andraž Bajželj: mladenič, ki je s peko kruha odkril samega sebe

Radio in kulinarika. Kako je v času, ko smo morali izumiti nov izraz, food porn, o tej temi pripravljati radijske prispevke, kjer je orodje lahko samo beseda, ne čudovita slika?

Poskušamo poiskati kakšna druga vrata, drugačne teme, najti nove digitalne povezave. Recimo: pred kratkim sem pripravila podkast o sodobni tehnologiji, ki se vpleta v kulinariko. Vključena je bila tudi zgodba o sladoledu Häagen-Dazs. Na embalažo so pred leti tiskali QR-kodo. Ko so jo ljudje skenirali, se jim je na telefonu odprl posnetek dvominutnega koncerta – ravno toliko dolgega, da se je medtem sladoled malo otoplil in je bil idealen za uživanje. Radijske prispevke, ki res nimajo slike, lahko dopolnimo s članki na IG- in FB-profilih naše RTV-hiše, pa sodelujemo z MMC – in tam sem lahko dodala povezavo na posnetek tega sladolednega koncerta. Se pa tudi jaz sprašujem, ali bi na radiu delovali prispevki, kot je na primer ocena gostilne ... Včasih je težko, res je.

Preskusiva moč besede: opišite svojo sirčkovo tortico s pehtranom. Tu bo imel recept, ki je sicer razkošno slikan stran naprej, torej samo moč črke ...

Čeprav je v času okrog velike noči ljudem morda najbliže pehtranova potica, gre tu za igro: njena notranjost, nadev, je v sirč­kovi torti zunanjost, telo. Svetlo rumeni del ima zelene delce, pehtran, in je vabljivo kremast. Spodnji del pa je slastna maslena mešanica piškotov. Ne deluje kot kalorična bomba, ampak kot nekaj, kar bi si človek zlahka privoščil po šunki v testu.

Priporočamo Tinine piškote: Piškoti z velikonočnimi čokoladnimi jajčki

Nenavadna kombinacija ste. Kako ste začeli peči torte?

Tu bo pač treba priznati vpliv Instagrama: ta pot, kako nekaj spečeš, potem pa še pripraviš tako postavitev za slikanje, da je še bolj vabljivo in estetsko, se mi je zdela zanimiva in izzivajoča. Peči sem začela pred nekaj manj kot desetimi leti in kar dolgo mi je bilo povsem dovolj, da sem tekmovala zgolj sama s sabo, ali mi bo uspelo ali ne. Ne bom se zdaj delala, da sem kaj drugega kot ljubiteljska fotografinja, ampak posledica je, da sčasoma res spoznaš zakonitosti delovanja svetlobe, izbire kotov, prilaganja dodatkov ... Zadnjih nekaj let je moj motiv bolj ali manj na enakih temeljih: nizko mizico postavim zraven balkonskih vrat, kjer je svetloba najboljša, razrežem sladico, priložim rože ali okrasne trave, ki jih nabiram in nosim od povsod. Kot vidite, pa sta moj najljubši »rekvizit« moji dve mački, kratkodlaka perzijca Chanel in Ralph Lauren.

Kakšna pa je vaša radijska zgodovina?

Junija bo dvanajst let, odkar sem kot študentka prišla na Prvi. Deklica za vse v dnevnoinformativnem programu: najprej ankete, saj veste. Sčasoma sem šla v govorno šolo, kjer te naučijo teorije in branja oddaj različnih žanrov. Marsikoga slednje začudi, ampak potem vsak razume, da recimo reportaže s kulinaričnega sejma ne moreš interpretirati na enak način kot interpelacije v državnem zboru. Potem je prišlo vodenje jutranjega in nočnega, večernega programa – tam se krasno uriš in kališ, ker je to bolj sproščen, intimističen čas, pa gosta lahko sprašuješ dve uri, kar te uči poslušanja. Na začetku si namreč ves v krču in delaš kljukice k vprašanjem, ki si jih napisal vnaprej in uspešno zastavil. Naslednja postaja je bilo izobraževalno uredništvo in tja sem se tudi vrnila po približno štirih letih v aktualnopolitičnem uredništvu.

In, da, delam tudi novinarske prispevke.

Pravzaprav ste s svojo peko slaščic tudi sami kulinarična zgodba. Nekaj več kot samo novinarka. Očitno ste že skoraj deset let zanimiva osebnost – povejte, mislite, da bi sami sebe kot novinarka in urednica odkrili prej, kot smo vas mi?

Ja, sem opazila, da me še nihče ni zares odkril (smeh, velik smeh). Vse pride ob svojem času, malo pa je stanje odkritosti povezano s tem, kako pogosto greš na kake zanimive dogodke, pa kaj objaviš še drugje, na MMC, Instagramu ...



Kako bi vi začeli zgodbo o sebi, pa kakšna bi bila oddaja, če bi jo recimo pripravljali za aktualni program ali, po drugi strani, nočni maratonski intervju?

Začela bi takole: čez dan novinarka, po koncu službe se prelevi v kuhinjsko ustvarjalko. Hm, zveni, kot da sem neke nove vrste Batman (smeh) ... Igram se z recepti, mački mijavkajo.

Še ena vrstica in imate že haiku ...

Pa res. Evo:

Ustvarja v kuhinji. Mački mijavkajo.

Noč. Vse poteka v redu.

Ali pač?!

No, da odgovorim na vaše vprašaje: za informativni program bi najbrž zastavila problemsko: koliko dražje bodo torte, ko se dražijo vsa živila. Če bi bila profesionalna kuharica, bi nato vpeljala še svojo zgodbo in mnenje.

V resnici pa je to tema za prispevek o tem, kako te lahko služba v celoti izpolnjuje, pa ti je še vedno zelo pri srcu tudi ustvarjanje v kuhinji ... Kolegi, ki jih zalagam s sladicami – sama vsega res ne morem pojesti –, so me pogosto spraševali, ali nisem zgrešila poklica. Nisem točno vedela, je to pohvala ali žalitev (smeh).



Kakšno je sploh vaše kulinarično ozadje? Največkrat tu sežemo nekam v otroštvo in družino ...

Ja, mami je kuhala, ampak ne na ta način, kot se lotevam sladic sama. Zlasti ne teh visokih, modernih tort. Za praznike je bila vedno čudovita pehtranova potica in tudi tokrat me je navdajalo pričakovanje, kdaj jo bo spekla.

Moje kulinarično ozadje sta moja trma in radovednost. Kadar me kaj zanima, kar cepetam, kdaj bom lahko začela in preskusila recept. Ponoči razmišljam tako intenzivno, da mi kar noga trza od tega. Ponavadi se tak način obnese. Včasih se pa tudi zalomi, tu in tam celo dobesedno: makroni so se mi izmikali in se upirali in nenadoma sem se zalotila, da jih mešam strašno močno. V naslednjem hipu se je zlomila lopatka. Oh, zdaj mi na misel prihajajo še druge polomije: kako mi je nekoč maslena krema s torte mezela iz hladilnika, ker nisem pravilno uporabila acetatne folije ... Kot ledenik se je pomikala proti, no, ven ... Kako sem si gnala k srcu in se v mislih obkladala z luzerjem ...

No, ampak vseeno čutim precej samozavesti v vas: svojo sladico ste nekoč nesli celo v Hišo Franko. Jaz si ne bi upala ...

To je res: Manca, Anina asistentka, je namigovala, da bi radi poskusili, in sem rekla, da, seveda. Kot sem povedala, jaz spečem, poslikam in razdam in tako sem pač nekoč nekaj vzela seboj v Staro selo. Že na poti me je samozavest zapustila in sem naštudirala besedilo opravičila, kako da ni na nivoju, ki so ga vajeni ... Baje pa pojedli so in Ana Roš se mi je zahvalila, da skrbim za ekipo (smeh).

Nekako čutim, da je vaš najljubši recept sirčkova tortica. Zakaj? Ne zdi se mi ravno recept neskončnih možnosti ...

Ja, pa res. Na skrivaj negujem misel, da bi nekoč lahko odprla popoldansko obrt, espe, imenovala bi se pa ČizTina. Zakaj ravno čizkejki ... Všeč mi je, da je krema v primerjavi s piškotno osnovo – ali biskvitom – v prepričljivi nadvladi. Rada imam kremne teksture, pa naj bodo sadne ali čokoladne. Čeprav gre za preprosto slaščico, se lahko igraš z okusi: kombinacij je neskončno. Pa tudi: torto povezujemo s praznovanjem nekih dogodkov, obletnic, rojstnih dnevov, sirčkova pa je za vsak dan ob kavi.

Povejte, kakšna bi bila vaša unikatna sladica, ki bi jo naredili prav za april? Po čem ima, za vas, okus ta mesec, ko je vsega naenkrat ...

Poigravam se z mislijo o »čiz-kornetu«. Notranjost bi oblila z belo čokolado, ki bi kornet zaščitila, da se ne bi razmočil. Nato bi naložila različne plasti sirčkove torte, karameliziranih jabolk in koščke jabolčnega blondija, na vrhu bi dodala čizkejk kepico, da ustvarim videz sladoleda. Polila bi s karamelo, obložila koščki jabolka in cimetovim drobljencem. Za piko na i bi karameli dodala ščepec pikantnosti v obliki čilija.

Deloindom.si: S preprostim trikom do lepših rož

Naslovna fotografija: Sonja Ravbar