Oglasno sporočilo

Zeleno gospodarstvo je in bo vodilo razvoj

Ekološko gospodarstvo, zelena podjetja in na trajnosti temelječ razvoj niso moda, ki bo z novimi trendi utonila v pozabo. Na avstrijskem Koroškem je zeleni preboj že zgodovina, zeleni razvoj pa sedanjost in prihodnost. Ta načrt vključuje tudi slovenska podjetja, podjetnike in kapital.
Avtor
20.09.2022 08:00
Čas branja: 5 min

Vse bolj jasno je, da je zelena transformacija edina možna pot za podjetja in gospodarstvo, ki si želijo ostati vitalni in konkurenčni. Na avstrijskem Koroškem to vedo in očitno nekaj delajo prav. Dežela, ki je nekoč veljala skoraj za slepo črevo Avstrije, je danes v vodilnih akcijskih linijah avstrijskega gospodarstva. V prvih mesecih leta 2022 je gospodarstvo avstrijske Koroške doživelo najmočnejšo rast v primerjavi z drugimi avstrijskimi deželami.

Številni podatki namreč nakazujejo, da zeleno, krožno gospodarstvo bistveno prispeva k hitri rasti in novim poslovnim priložnostim. »Do te preobrazbe mora priti,« je prepričan mmag. Eric Kirschner, strokovnjak za ekonomska vprašanja in politike na inštitutu Joanneum. »Od nje je v veliki meri odvisna tudi konkurenčnost avstrijske Koroške. Ta cilj pa zahteva dolgoročne strategije, celostno podnebno in industrijsko politiko.« Na avstrijskem Koroškem gredo v pravo smer.

Zeleni razvoj pa prispeva tudi k okolju, v katerem so ljudje bolj zdravi, zadovoljni in imajo občutek, da delajo pravo stvar. Simon Pöpperl iz deželne vlade avstrijske Koroške poudarja, da imata Slovenija in avstrijska Koroška tako podobne značilnosti in (podnebne) cilje, da je smiselno, da sodelujeta. »Slovenska podjetja lahko pri nas računajo na sodelovanje v panožnih grozdih, denimo v kompetenčnem lesnem centru, na deljenje našega znanja in sodelovanje pri optimizaciji vseh procesov.«

Kako se jim je na avstrijskem Koroškem posrečilo doseči tak razvoj? Seveda jim je uspelo s povezovanjem podjetij v gospodarske mreže, pa tudi z inovativno prepletenostjo razvoja in industrije, ki jo Eric Kirschner vidi kot del rešitve, ne problema. Uspelo jim je tudi zaradi ugodne geografske lokacije, ki hkrati omogoča pretočno logistiko ter živahne povezave s preostalimi avstrijskimi deželami in drugimi razvitimi trgi, denimo z Nemčijo. A v prvi vrsti jim je uspelo, ker so od začetka te edinstvene gospodarske transformacije stavili na zeleno, na sodelovanje gospodarstva z naravo.

Zato ni težko verjeti, da jim bo do leta 2025 tudi zares uspelo doseči ogljično nevtralnost, ki so si jo zadali. Električno energijo že danes v celoti proizvajajo iz obnovljivih virov, četrtina kmetijstva je ekološkega, mesa denimo nikjer ne pridelajo s tako majhnim ogljičnim odtisom kot na avstrijskem Koroškem. Če se danes to morda zdi obrobnega pomena, bodo takšne rešitve v prihodnosti osnova.

V zadnjem desetletju so se zelenemu preboju na avstrijskem Koroškem začeli intenzivno posvečati industrija in podjetja z zelenimi poslovnimi modeli. Skupaj z raziskovalnimi organizacijami iščejo rešitve na področju zaščite narave in krožnega gospodarstva. S trajnostno rabo virov, ki jih tu res ne manjka, poskrbijo za dobro naoljenost zelenega podjetniškega okolja avstrijske Koroške.

Mmag. Kirschner z Joanneuma poudari: »Dosledno je treba spodbujati radikalne inovacije ter ciljno uporabiti prednosti v avstrijski in koroški industriji okoljske tehnologije. Izhodišča za to so razvoj inovativnih konceptov in instrumentov za spodbujanje dematerializacije in recikliranja materialov, oblikovanje trgov za surovine in izdelke, nevtralne glede toplogrednih plinov, ter upoštevanje življenjskega cikla.«

Podjetja ter raziskovalne in izobraževalne institucije se na avstrijskem Koroškem zares živahno povezujejo, tudi čezmejno. Vedo denimo, da lahko neko robotsko rešitev, ki so jo razvili in preizkusili v razvojni ustanovi Joanneum, uporabijo pri projektiranju visokotehnološkega lesenega proizvoda v kompetenčnem centru za les W3C. Tega nato lahko ponudijo podjetju za gradnjo zelenih montažnih hiš, ki pa mu panožni grozd Green Tech Cluster pomaga pri iskanju novih priložnosti na trgu.

Podobno lahko delujejo povezave z raziskovalnimi ustanovami, podjetji in posamezniki iz Slovenije. Andreas Duller iz deželne vlade avstrijske Koroške poudarja, da so »za slovenska podjetja na voljo številne povezave s panožnimi centri, grozdi in raziskovalnimi institucijami, seveda pa tudi s trgom, ki lahko omogočijo hitrejši zeleni prehod in več možnosti za razširitev poslovanja«.

Tako lahko brez večjega napora v vse faze delovanja gospodarstva in podjetniškega okolja – v raziskave, razvoj, proizvodnjo in prodajo – vpeljujejo trajnostni model. Ta vsak vir, ki je na voljo, pa naj bo to znanje, surovina ali proizvod, uporabi kar se da celovito, čim širše, nato pa daje možnosti za njegovo ponovno uporabo na istem ali drugem področju. Predvsem pa na avstrijskem Koroškem na tak način, tudi s čezmejnim povezovanjem znanja in izkušenj, lahko gradijo skupno, zeleno prihodnost podjetništva in gospodarstva celotne regije Alpe-Jadran. Zeleno tukaj namreč ni samo posamezno podjetje ali organizacija, ampak z zelenim in trajnostnim krožnim gospodarstvom diha celotna regija.

Tako je avstrijska Koroška postala igrišče, testni poligon in odskočna deska za podjetja, ki želijo že danes delovati tako, kot bo preostanek poslovnega sveta zagotovo moral delovati v prihodnosti. Tisti, ki bodo pripravljeni, bodo imeli izjemno prednost. Vlak zelenega preboja za zdaj še vozi tako počasi, da lahko vanj vstopite brez težav. In to vozno karto je smotrno unovčiti.


Vsebino omogoča Urad koroške deželne vlade.