Kot je po navedbah Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) poudaril njen predsednik Blaž Cvar, jih med drugim moti to, da je v celotnem postopku ugotavljanja poklicne bolezni izključena vloga delodajalca. "Vzame se mu možnost izpodbijanja dokazov in sodelovanja v postopku," je opozoril.

Direktor OZS-ja Danijel Lamperger je dodal, da so se socialni partnerji že leta 2013 pogovarjali o pravilniku, pogajanja glede novega osnutka pa zanje tudi zdaj nikakor niso zaključena. "Zahtevamo ponovno debato na to temo. Vse delodajalske organizacije smo predstavile celovit seznam, kaj nas pri pravilniku moti," je poudaril in dodal, da morajo delodajalci imeti možnost zavarovati potencialno odškodninsko odgovornost za poklicne bolezni.

Član upravnega odbora OZS-ja Andrej Papež je poudaril problematiko regresnih zahtevkov. To so zahtevki za povrnitev stroškov zavoda, ki so nastali med zdravljenjem poškodovanega zavarovanca. Ta problematika se pravilnika sicer ne dotika, a je po Papeževih besedah vseeno problematično, da delodajalci ne morejo zavarovati odškodninske odgovornosti v primeru nesreče pri delu.

Podpredsednik OZS-ja Peter Pišek je ocenil, da odvetniki "služijo mastne denarje na račun podjetij". Enako bo po njegovih besedah pri poklicnih boleznih, če ne bo natančne opredelitve pojma poklicna bolezen.

"Delavec lahko iztoži delodajalca in pahne podjetje v stečaj. To mora biti zavarovano do nekega meje. Ne moremo pa pristati na pravilnik o poklicnih boleznih, če najprej tega ne definiramo. Vlado moramo vprašati, kje ima kompas," je dejal Pišek.

Člani so na seji poudarili tudi težavnost opredelitve, kaj je vzrok za določeno bolezen. Zdravstveno stanje posameznika namreč izhaja tako iz dela kot tudi zasebnega življenja. Prav zato bi morali po mnenju OZS-ja pri določanju vzročne zveze upoštevati vse dejavnike. "V nasprotnem primeru bodo vse bolezni poklicne bolezni," so dodali.

Če socialnega dialoga o pravilniku o poklicnih boleznih ne bo, bodo delodajalci po Lampergerjevih besedah prisiljeni v ostrejše ukrepe.

Pravilnik naj bi zaživel februarja

Pravilnik naj bi v veljavo stopil s februarjem. Njegovo oblikovanje je tudi posledica ukrepanja Mednarodne organizacije dela, ki je na podlagi prijave Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) lani sprožila postopek ugotavljanja kršitve. Slovenija je bila po navedbah ZSSS-ja namreč kršiteljica ratificirane konvencije, ki jo zavezuje k pripravi pravilnika, v katerem je med drugim določen postopek ugotavljanja poklicnih bolezni.