V Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS)je trenutno zaposlenih 554 pravosodnih policistov in 16 pravosodnih policistov kandidatov, kar pa je občutno premalo tudi glede na obstoječe varnostne zahteve. "Po kadrovskih standardih in normativih za delo strokovnih delavcev in pravosodnih policistov iz decembra leta 2018, s katerimi se zagotavlja ustrezna raven strokovnega dela in varnostnih standardov ter preprečuje preobremenjenost zaposlenih, bi morala uprava zagotoviti 672 pravosodnih policistov, kar pomeni, da trenutno primanjkuje več kot 100 pravosodnih policistov," poudarjajo na ministrstvu za pravosodje.
Druga težava je pičlo zanimanje za delo pravosodnega policista. Kot pravijo na ministrstvu, je trenutno v teku 29 zaposlitvenih postopkov za delovno mesto pravosodnega policista kandidata, vendar pa prosta delovna mesta zaradi premajhnega števila prijav težko zapolnijo. Zdaj iščejo rešitve, kako pridobiti in motivirati kandidate, zlasti mlade, za poklic. Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij nagovarja kandidate tudi s predstavitvijo na različnih kariernih sejmih, je moč razbrati iz njenega letnega poročila za lani.
Kadar primanjkuje pravosodnih policistov, se v spremstva vključijo tudi vodstveni kadri
Pomanjkanje pravosodnih policistov je že leta tudi akutna težava sodišč, kamor pravosodni policisti spremljajo obtožene. Po podatkih iz zadnjega letnega poročila URSIKS se je skupno število odpovedi spremstev iz zaporov lani v primerjavi z letom prej povečalo s 389 na 456, od česar je bilo 439 odpovedi spremstev na sodišča. Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij sicer v lanskem letnem poročilu navaja, da je odpoved spremstva zadnja možnost. Pred odpovedjo se tako vedno najprej uporabijo vsi notranji razpoložljivi kadrovski viri, "kar pomeni, da se v spremstva vključujejo tudi vodstveni delavci pravosodne policije," piše v poročilu. Zavodi si pri izvedbi spremstev med seboj tudi pomagajo, če pa spremstva tudi potem še vedno ni mogoče izvesti, pa predlagajo izvedbo sodne obravnave prek videopovezave ali pa izvedbo sodnega naroka na lokaciji zapora.
Da bi omilili težave, ki so se pojavljale z odpovedjo spremstev pravosodnih policistov, je zakonodajalec z zadnjo novelo zakona o kazenskem postopku znatno poenostavil in razširil možnost uporabe sodobnih videokonferenčnih oblik pri sodnem odločanju. V letu 2021 je bilo na tak način izvedenih skupaj 188 videokonferenc po različnih lokacijah zaporov. "Na tem področju je bil storjen velik premik, saj smo s sodobnimi sistemi za komunikacijo na daljavo uspeli opremiti vse lokacije zaporov, razen odprtih oddelkov. Možnost izvajanja videokonferenc bomo krepili tudi v bodoče," napoveduje ministrstvo za pravosodje.
Pravosodni policisti so v letu 2021 izvedli skupno 10.897 spremstev v različne zunanje institucije, od tega 4348 na sodišča. Število odpovedanih spremstev pa je bilo najvišje v letu 2019, in sicer 707.
Bodo pravosodni policisti poslej bolje nagrajeni?
Problematiko pomanjkanja pravosodnih policistov deloma naslavlja predlog novele zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki ga je v državni zbor vložila skupina poslank in poslancev SDS s prvopodpisanim Danijelom Krivcem. "Vlada navedeni zakonski predlog podpira, vendar hkrati ocenjuje, da bi ga lahko na nekaterih mestih v nadaljevanju zakonodajnega postopka še izboljšali," so zapisali na ministrstvu za pravosodje.
Predlog novele sistemsko ureja pravno podlago za nujno potrebne ukrepe ob preprečevanju širjenja nalezljive bolezni in epidemije ter ob drugih nepredvidljivih nesrečah in izrednih dogodkih, ki lahko povzročijo zaostrene varnostne razmere v zaporih oz. v zavodih. Novela pa med drugim na novo ureja tudi nagrajevanje pooblaščenih uradnih oseb, ki bodo zaradi povečanega obsega dela posebej obremenjene.
Predlog novele ureja tudi pravno podlago za povezovanje kazenskih evidenc z državnim portalom za poslovne subjekte in samostojne podjetnike (SPOT). Na ministrstvu menijo, da bi bilo treba to določbo zaradi celovite prenove informacijskega sistema kazenskih evidenc smiselno dopolniti.