V Sloveniji bomo najpozneje leta 2033 opustili uporabo premoga za proizvodnjo električne energije. Tako predvideva sredi januarja letos na vladi sprejeta nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda.
O tem, kaj je v zvezi s tem že narejenega in kaj še mora biti, kje so potenciali za razvoj podjetništva in kje ovire, bomo med drugim govorili 29. marca na regionalnem forumu v Velenju, ki smo ga naslovili Šaleška prihodnost (brez) TEŠ po letu 2033 (Kakšna naj bosta pot za izstop iz premoga in prestrukturiranje regije SAŠA).
Kompetenčni center
O prehodu regije SAŠA smo se pogovarjali z Matejem Mežo, generalnim
direktorjem velenjskega podetja Mega M, ki je sodeloval v delovni skupini za pripravo obsežne strategije prehoda. Mega M je pokrival gospodarski del z vidika ustvarjanja novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo in privabljanja talentov v regijo.
»Pripravili smo zamisel o postavitvi kompetenčnega centra za trajnostno mobilnost in digitalno povezljivost. V okviru projekta želimo predstaviti vse vidike ekosistema trajnostne mobilnosti, ki vključuje pametne električne polnilnice, baterijske hranilnike, električna vozila ter tudi napredni sistem upravljanja. Pomemben del sistema je optimizacija delovanja sistema s stroškovnega vidika ter z vidika krmiljenja odjema in sistemske regulacije elektrodistribucijskega sistema,« našteva Matej Meža.
Aktivnosti je treba začeti čim prej
V projektu so predvideli tudi konverzijo elektrike v vodik in obrnjeno, na področju digitalne povezljivosti so predvideli povezovanje vseh gradnikov sistema prek različnih telekomunikacijskih tehnologij, ki so na voljo.
Ali gre po mnenju Mateja Meže preobražanje regije dovolj hitro, v pravi smeri, ali bi lahko zares bili »brezpremogovni« že pred letom 2033? Po njegovem mnenju je predviden časovni načrt izvedljiv, je pa aktivnosti treba začeti čim prej.
»Sledimo dvema ciljema. Prvi je energetski in vpliva na celotno državo, drugi je povsem lokalni z vidika kakovosti življenja in razpoložljivih delovnih mest. Za učinkovit prehod v brezpremogovno družbo potrebujemo drugi blok nuklearne elektrarne, ki bo zanesljivo pokril pasovni del porabe. Proizvodne obnovljive vire je treba kombinirati s hranilniki energije, pametnimi polnilnicami in regulacijo odjema, kar bi morala država čim prej začeti spodbujati prek mehanizmov podpor,« pojasnjuje Meža.
»Slovenija bi morala biti vzor«
»Ko se je šesti blok začel graditi, je bilo vsem jasno, da bo premogovne tehnologije treba v kratkem ugasniti. Odločitev za šesti blok ni bila ne strokovna ne ekonomska, temveč izključno politična. Slovenija bi na tem področju namesto gradnje fosilnih enot morala biti vzor drugim članicam EU, saj ima odlične naravne danosti za razvoj obnovljivih virov in prehod v brezogljično družbo. Kot alternativa šestemu bloku bi lahko do opustitve premoga v Šoštanju uporabljali peti blok in ga kombinirali s plinskimi turbinami,« razmišlja Matej Meža.
Kot so pred nedavnim objavili na velenjski mestni občini , želijo, da Velenje postane najboljša izbira za mlade. Med aktivnostmi, ki pripomorejo k še večji kakovosti življenja, so za polovico znižani komunalni prispevek za mlade, sprejet je pravilnik o dodeljevanju najemnih stanovanj v najem mladim (razpis bo objavljen letos), več denarja za sledenje ciljem lokalnega programa razvoja delovanja mladih, mlade aktivno vključujejo v razvojne projekte, znesek enkratne denarne pomoči staršem ob rojstvu otroka so podvojili na 300 evrov. Spodbujajo delovanje inkubatorja SAŠA in podpirajo mlade podjetnike na začetku karierne poti.
Kje so ovire za podjetništvo?
Spodbujanje podjetništva, podjetniškega okolja in infrastrukture je odločilnega pomena pri preobrazbi regije tudi po mnenju sogovornika. »Regija ima vse danosti za razvoj mnogo vej podjetništva. Pomembni infrastrukturni oviri sta prepočasna gradnja tretje razvojne osi in neučinkovita železnica. V regiji že imamo odlične šole, ki izobrazijo mlad kader. Temu mora okolje ponuditi kakovostna delovna mesta in možnost napredovanja, potem se lahko zgodi gospodarski napredek,« je prepričan Matej Meža, generalni direktor podjetja, ki zaposluje 35 sodelavcev. Meža meni, da bi bilo treba uvesti tudi visokošolski izobraževalni program, ki bi povezoval telekomunikacije, informatiko in energetiko.
Podjetje je lani ustvarilo 3,5 milijona evrov prihodkov, za letos jih načrtujejo nekaj nad štiri milijone. »Najhitrejšo rast pričakujemo pri trajnostni mobilnosti in digitalni povezljivosti. Na področju trajnostne mobilnosti načrtujemo pomembnejše pozicioniranje tako v Sloveniji kot v širši regiji. Rast obsega poslovanja si obetamo tudi na tradicionalnih storitvah telekomunikacij, po katerih je Mega M najbolj prepoznan, to so IP-telefonija, mobilna telefonija, dostop do interneta in računalništvo v oblaku,« napoveduje Meža.
