Vlada ne izključuje možnosti rebalansa letošnjega proračuna

Zaradi spremenjenih razmer v svetu ter zaradi drugih prednostnih politik vlade obstaja verjetnost, da bomo hkrati pripravljali tudi rebalans proračuna za leto 2022, je v sporočilu za javnost po seji vlade zapisalo finančno ministrstvo. Prav tako bo po njihovih navedbah nujna priprava novega proračunskega okvira za obdobje 2023–2025.

Proračunske dokumente je namreč v luči napovedanih makroekonomskih gibanj in tveganj, povezanih z vojno v Ukrajini in visoko inflacijo, ter prioritet te vlade treba prilagoditi aktualnim razmeram, so pojasnili na ministrstvu.

Slovenija bo prejela skoraj 286 milijonov evrov nepovratnih sredstev manj od prvotne dodelitve

Vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je vlada ob tem naložila, naj pripravi ocene črpanja sredstev EU, ministrstvom pa, naj pripravijo informacijo o izvedljivosti doseganja posameznih mejnikov in ciljev iz načrta za okrevanje in odpornost ter v tej luči ocenijo črpanje sredstev za leta 2022, 2023 in 2024.

Vladna služba za razvoj in kohezijsko politiko ima tako nalogo, da pripravi časovno razporeditev črpanja kohezijskih sredstev za iztekajoče se programsko obdobje 2014–2020 in za novo večletno finančno obdobje 2021–2027. Predlagatelji finančnih načrtov pa morajo pripraviti ocene črpanja sredstev preostalih skupnih evropskih politik.

Vladi bodo te informacije v pomoč pri prilagoditvi finančnih virov v načrtu za okrevanje, ki bo tudi posledica zmanjšanja nepovratnih sredstev, predvidenih za ukrepe iz načrta.

Slovenija bo namreč po novih preračunih Evropske komisije iz mehanizma EU za okrevanje po koronski krizi prejela 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev, kar je skoraj 286 milijonov evrov manj od prvotne dodelitve. Razlog za manjši znesek so ugodnejša gospodarska gibanja v 2020 in 2021 od napovedi Evropske komisije iz jeseni 2020. Preračun je predvidevala evropska uredba o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje, uveljavljena februarja lani.