Vohun

V tiskani in spletni izdaji Dela skupaj z ZRC SAZU soustvarjamo besede tedna. Ta teden smo izbrali besedo vohun.
Fotografija: FOTO: Delo
Odpri galerijo
FOTO: Delo

Beseda vohun vzbuja pozornost že z osnovnim pomenom. Po pomenski razlagi v SSKJ je vohun, »kdor si s prikritim poizvedovanjem, iskanjem prizadeva priti do zaupnih gospodarskih, vojaških podatkov in jih posreduje tuji osebi, državi«.

Vznemirljivost tega samostalnika je gotovo okrepilo pogosto nastopanje vohunov v popularni kulturi; navsezadnje obstaja poseben žanr vohunskega romana, iz filmskega sveta poznamo vrsto slavnih vohunov z Jamesom Bondom na čelu, poznavalcem slovenske glasbe pa se morda utrne asociacija na pesem Ruski vohun skupine Niet.

Pozornost je vredno posvetiti starinskim in slabšalnim sopomenkam besede vohun, ki jih navaja Sinonimni slovar slovenskega jezika: ogleduh, prežun, slednik, sleduh, špijon, vohač, vohavs in vohljač. Razen špijona, ki je v pogovornem jeziku dokaj pogost, bi si preostale sopomenke zaslužile oznako pozabnice (strokovno: arhaizmi), ki so predmet zanimanja posebne skupine ljubiteljev zaprašenih besed na facebooku.

Dogodek z ruskima vohunoma je na twitterju sprožil besedne igre in parodične posege, kakršna sta na primer naslov Poletje v Lesnini in refren Tukaj iz te male pisarne sredi Ljubljane za hip lahko bi dosegla Krim z roko. Zadnja predelava se poigrava med drugim tudi z zasedenim in nezasedenim, slovenskim Krimom.

Dokler obstaja navdušenje nad besedami ali besednimi zvezami, njihovim zvenom in njihovo dodatno kulturno prtljago, nobena beseda ali besedna zveza – tako kot Bond, James Bond – nima časa za smrt.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtor: dr. Matej Meterc.

Preberite še:

Komentarji: