Proračun za leto 2022 je DZ sprejel že novembra lani, zdaj pa vlada predlaga nekatere spremembe. Članom odbora za finance jih je uvodoma predstavil finančni minister Andrej Šircelj, ki je povedal, da so spremembe pripravljali v okoliščinah postopnega okrevanja gospodarstva, vendar pa je virus še vedno navzoč, zato so načrtovani odhodki prilagojeni zdravstvenemu stanju v državi. Izpostavil je visoke investicijske načrte in poudaril, da se bo proračunski primanjkljaj zniževal. Ob 13,94 milijarde evrov načrtovanih izdatkov naj bi se prihodnje leto v državno blagajno steklo 11,47 milijarde evrov. To pomeni 2,47 milijarde evrov primanjkljaja oz. 4,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
Luki Mescu (Levica) se zdijo ti načrti nerealistični. "Ker se bližajo volitve, je vlada napisala tak proračun, ki deli obljube, všečne na vse strani," je dejal. Spomnil je, da je bilo doslej za covid ukrepe porabljenih že pet milijard evrov, in se vprašal, koliko koristi je bilo od tega.
Podobnega mnenja je Matjaž Han (SD). "Vsakemu, ki je prišel mimo, ste obljubili," je dejal o načrtovanih odhodkih. Opozoril je, da smo se dve leti borili z epidemijo, ki je še vedno ni konec in smo trenutno v najhujši zdravstveni krizi, a nam je zaradi napačne finančne politike že zmanjkalo denarja.
Jože Lenart (LMŠ) in Alenka Bratušek (SAB) sta obravnavani dokument označila za nevzdržnega z vidika javnih financ. Prihodki se v primerjavi s predkriznim letom 2019 povečujejo za 13 odstotkov, odhodki pa za 40 odstotkov, sta izračunala in oba opozorila, da bi bili odhodki tudi brez covid ukrepov prihodnje leto za 34 odstotkov višji kot v letu pred izbruhom epidemije.
"Zato bo tiste, ki prihajajo za vami, zelo hudo bolela glava," je dejala Bratuškova. Lenart pa je dodal: "V letih 2020 in 2021 je bilo potrošenega preveč denarja na postavkah, ki se ne nanašajo na covid ukrepe." Načrtovani odhodki za leto 2022 se mu zdijo previsoki in boji se, da bo treba leta 2023 sprejemati varčevalne ukrepe.
Jure Ferjan (SDS) je po drugi strani predlog sprememb proračuna za leto 2022 pohvalil z besedami, da je investicijsko naravnan, razvojen in socialen. "Prinaša ukrepe in investicije za dvig blaginje vseh prebivalcev," je dejal in dodal, da odgovarja na številne težave, ki so se nakopičile v zadnjem desetletju in več.
Po besedah Tine Heferle (LMŠ) je predlog sprememb proračuna za leto 2022 nezakonit, če ne celo neustaven. Vlada enostransko in samovoljno zmanjšuje sredstva sodstvu in drugim ustanovam ter jih finančno izčrpava, je opozorila in zahtevala, naj se spoštuje zakonodaja, ki določa upoštevanje finančnih načrtov teh organov.
Poslanske skupine, večinoma opozicije, so k predlogu proračuna vložile 55 dopolnil, katerimi bi na druge programe prerazporedile skupaj nekaj več kot 345 milijonov evrov sredstev. Člani odbora so jih podprli pet v skupni vrednosti 37,9 milijona evrov.
Nekaj manj kot 26,5 milijona evrov se bo na predlog poslanskih skupin SDS, NSi in SMC zagotovilo ministrstvu za finance za financiranja lokalne samouprave. S tem se bo za namen uravnoteženja razvitosti občin zagotovilo sredstva v višini osmih odstotkov skupne primerne porabe občin, torej dve odstotni točki več, kot določa zakon o financiranju občin.
Dodatna dva milijona evrov bo prav tako na predlog koalicije lahko dobilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za zagotovitve dodatnih zmogljivosti v objektih za izvajanje institucionalnega varstva starejših.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport lahko po mnenju članov odbora dobi še 1,95 milijona evrov za podružnično osnovno šolo Kalobje z vrtcem ter 6,95 milijona evrov za osnovno šolo Loka Črnomelj, ministrstvo za kulturo pa pol milijona evrov za dokončanje obnove Žičke kartuzije.
Predlog proračuna kot običajno spremlja predlog zakona o njegovem izvrševanju, ki daje vladi pooblastila glede možnosti upravljanja z državnim proračunom in zadolževanjem ter ureja namenske prihodke in odhodke proračuna. Tudi tega je odbor DZ za finance podprl, s tem pa so za sprejem pripravljeni vsi proračunski dokumenti.
Zakon o izvrševanju proračuna je precej tehničen zakon, ki daje vladi pooblastila za upravljanje s proračunom države. V njem so med drugim zapisani obseg zadolževanja in dovoljenih poroštev v posameznem letu ter posebna pooblastila vladi, finančnemu ministrstvu in drugim neposrednim uporabnikom za izvrševanje proračuna. Njegova uveljavitev je nujna, da se vsakokratni proračun lahko izvaja.
Leta 2022 se bo država lahko zadolžila za nekaj več kot pet milijard evrov, leta 2023 pa za nekaj manj kot 4,7 milijarde evrov, je zapisano v predlogu zakona. Največji možni obseg poroštev, ki jih lahko država izda pravnim in fizičnim osebam, je v obeh letih omejen na vsakokrat po 630 milijonov evrov.
Letni dodatek za upokojence, ki se od leta 2018 izplačuje v petih različnih višinah, odvisno od višine pokojnine, pa je določen v razponu od 140 do 450 evrov. Izplačan bo s pokojninami za mesec junij, je povedal finančni minister. Povprečnina za občine, ki je za letos določena v višini 628,20 evra na prebivalca, se bo prihodnje leto zvišala na 645 evrov in leto pozneje na 647 evrov.
Povečuje se tudi obseg sredstev za finančno izravnavo občin ter obseg sredstev za uravnoteženje razvitosti občin. "V preteklih letih se delež sredstev za sofinanciranje investicij občin ni zagotavljal v višini, kot je določa zakon o financiranju občin," je to zvišanje pojasnil Šircelj.
Še v letih 2022 in 2023 pa se podaljšuje določba iz zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije covida-19, po kateri je mogoče sredstva iz sklada za vode tudi za financiranje izvajanja javnih služb urejanja vodotokov.
Državni zbor bo zakon o izvrševanju proračunov skupaj s proračunoma za leti 2022 in 2023, ki ju je odbor za finance obravnaval danes in v petek, potrjeval prihodnji teden.
KOMENTARJI (183)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.